Pogovarjali smo se z Alešem Krajnčanom, ki sestavljal eno izmed 20 posadk, ki so se iz Slovenije podale na pot v Francijo, kjer v petek ob 100. obletnici izdelovanja avtomobilov znamke Citroën poteka največji zbor lastnikov žab, spačkov, dyan, amijev in drugih legendarnih modelov z dvojno puščico na nosu.
Citroën je zgodovinsko gledano stkal močno vez tudi s Slovenijo. Mnogo slovenskih družin pozna zgolj Citroënova vozila. Ne nazadnje so Citroënova vozila nastajala tudi v Cimosu v Kopru. Visoki jubilej smo pred kratkim proslavili tudi v Sloveniji z razstavo najbolj legendarnih modelov v središču Ljubljane.
Nič čudnega torej, da je prav Citroën klub Slovenija najbolj množično zastopan avtomobilski klub, če odštejemo AMZS, v Sloveniji. »Na pot bi nas šlo še več, a se je letos dogodek ob 100. obletnici poklopil s svetovnim srečanjem lastnikov vozil Citroën na Hrvaškem, vsi pa nimajo toliko dopusta, da bi se udeležili obeh dogodkov,« pravi Krajnčan, ki je predsednik kluba, ki združuje več kot 600 članov, starih od 0 do 94 let. »Ja, v zadnji številki biltena Spak smo objavili, da najmlajši naš član šteje šele dva meseca in prihaja, prav tako kot najstarejši, ki šteje 94 pomladi, iz Prlekije,« razloži sogovornik in dodaja, da ni treba biti lastnik citroëna, da si član kluba. Dovolj je, da si simpatizer. Citroën klub Slovenije je tako velik, da je razdeljen na devet regijskih sekcij. Družijo se večkrat na leto, večina pa prisega na legendarne modele znamke s stoletno tradicijo. Zgodovina kluba sicer sega v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so najprej ustanovili Ami-spaček klub Jugoslavije, ob osamosvojitvi pa je nastal Citroën klub Slovenija.
"Naše temeljno načelo je solidarnost med člani, medsebojna pomoč, vozniška kultura in dejansko je avto povod, ki nas spravi skupaj in smo zaradi tega prijatelji,« pravi Krajnčan, ki je ljubezen do francoske avtomobilske znamke podedoval od očeta, ki nikoli ni vozil drugega kot citroëna, začenši leta 1961 s spačkom.
»Jaz sem se rodil z dyano , ki jo zdaj vozim. Z njo so me pripeljali iz porodnišnice, jaz pa sem iz porodnišnice domov z dyano pripeljal svoja dva mulca. Tradicija gre naprej.«
V klubu še zdaleč ni osamljen primer, da je ljubitelj zaradi družinske tradicije. V Citroën klubu Slovenija člani res dihajo eno z znamko in vozili. V Sloveniji je tudi družina v kateri imajo sorodniki le Citroëne. Kar 21 družinskih članov ima tako v Sloveniji spačka. Takih zgodb je še veliko.
»Nekateri pridejo kot firbci. Naša scena jim je všeč, začnejo se družiti in slej ko prej se v garaži pojavi avto,« pravi Krajnčan, ki je sam lastnik modelov vozil GS, BX, xantie in zdaj C5.
Aleš Krajnčan se v Parizu najbolj veseli, da bo spoznal vnuka Andrea Citroëna, Henryja Citroëna. Veli se zadnjih konceptov, ki so jih predstavili pri znamki in veseli se preizkusa najbolj legendarnih modelov na Citroënovi skrivnostni stezi, ki jo Francozi že od leta 1938 uporabljajo za testiranje avtomobilov. Tam bo tudi zurnal24. Preizkusili bomo avtomobile in o tem poročali prihodnji teden.
V klubu imajo številne posebne avtomobile, sogovornik jim pravi dragulji. Posebej je izpostavil spačka letnik 1954, to je najstarejši spaček pri nas, od predvojnih vozil imajo v klubu traction avanta, prvi avto, ki je v velikoserijsko proizvodnjo spravil prednji pogon s celim kupom drugih posebnosti. Ima serijsko številko 23, kar pomeni, da je eden najstarejših na svetu v voznem stanju. Izpostavil je še citroëna maserati SM, ki je bil že takrat ekskluziven avtomobil, zdaj pa velja za enega najdražjih citroënov na trgu. »Številke na trgu brzijo proti šestmestnim številkam,« pojasnjuje.
Če želite imeti kakšno od Citroënovih legend v svoji garaži, ni treba iskati daleč od doma, da bi ga našli. »V bistvu je to najlažje storiti preko našega kluba. Da se dobiti dobre slovenske avte, ne le francoske.«
Citroën še zdaleč ni najstarejša avtomobilska znamka, kljub temu, da praznuje že 100 let, a ima po svetu daleč največ privržencev. Kranjčan je eden od 70.000 članov mednarodne klubske scene ljubiteljev Citroenov. O priljubljenosti kulta pa pravi: »Zagotovo gre za ekscentrično znamko. To so bili vedno posebni avtomobili za posebne ljudi. Ponujalo so posebne tehnične inovacije oziroma rešitve. Absolutno velja izpostaviti dizajn, ki je na pol umetniški, če pogledamo kakšno žabo ali spačka, ki ju ni dizajniral industrijski oblikovalec, ampak kipar.«
Če bi moral sogovornik izpostaviti eno tehnično stvar pri znamki Citroën, to ni hidro-pnevmatsko vzmetenje, ampak: »To je prednji pogon. Če pomislimo, da je bil Citroën leta 1934 edini avto s konceptom samonosne karoserije, prednjega pogona in posamičnih obes, danes pa je 96 odstotkov avtov take zasnove, je bil prav gotovo legionarski. Prednji pogon je kot zadnji labodji spev ustanovitelja znamke Andrea Citroëna, preden je umrl. To je bila tehnologija, ki je vse postavila na glavo. Citroën je rekel, da še ni videl, da bi konji potiskali in ne vlekli.«
Časi avto romantike so minili. Avto industrija napreduje s svetlobno hitrostjo. Ali je v modernih avtomobilih, tudi citroënih, še kaj šarma, tako kot je bilo včasih? Kranjčan odgovarja: "Ga vidim. Vsekakor morajo biti »mainstream«, saj je v ospredju dobiček. Danes pri Citroënu ne nagovarjajo samo ljubiteljev znamke, saj bi lahko bili drugače še bolj posebni. Moje osebno mnenje je, da s poudarjanjem udobja nagovarjajo ljudi, ki jim je všeč udoben avtom, ne iščejo voznikov športnih, trdih avtomobilov. Udoben, zračen, prijazen. To je tista Citroënova ideja, ki je preživela 100 let. Tudi oblikovno so dovolj sveži, da so razpoznavni.«
Kljub temu pa se sogovornik strinja, da bomo čez 50 let na C5 aircrossa ali C4 cactusa težko gledali na način, kot danes gledamo na žabo ali spačka. »Zagotovo. Če bi danes želeli narediti avto, kot je bila nekdaj žaba, bi moral avto leteti. Tega ne pričakujem. Ni več avto romantike, to je posel. Se pa vidi, da je C3 pluirel, avto star 15 let, ki dobiva svoje mesto na sceni. Je nenavaden avto, ki se ga razstavi. Verjamem, da bo C4 cactus s svojo obliko pristal med kultneži, ne bo pa doživel kulta žabe, spačka ali dyane.«