Na pogovoru na Triglav Labu, kjer sta se novinarski kolega Andrej Brglez in avtomobilskih zavarovanj pri Zavarovalnici Triglav Jaka Klement pogovarjala o asistenčnih sistemih, je beseda nanesla tudi na to, da so asistenčni sistemi vse bolj sofisticirani in posegajo tudi v ključne elemente vožnje. V človeški naravi je, da si olajšamo delo, kar velja tudi za vožnjo avtomobila.
In če asistenčnim sistemom voznik lahko prepusti del zadolžitev med vožnjo, bo to prej ali slej tudi storil. Pogosto se asistenčni sistemi zato zlorabijo za vožnjo brez voznika. Če je to polovičarska vožnja, kdo je kriv za nesrečo? Kako na to gledajo zavarovalnice. Zavarovanje pač ne krije le pol škode.
Klement pravi, da je zavarovanje avtomobilske odgovornosti v Sloveniji danes pač obvezno, pogoj zanj pa je tudi registracija vozila: za nesrečo je še vedno v vsakem primeru odgovorne voznik in ne vozilo, saj gre za asistenčne sisteme in ne za sisteme za avtonomno vožnjo. Kljub drugačnim imenom, ki lahko zavajajo (takšna so denimo autopilot…), še vedno torej govorimo o asistenčnih sistemih. Za njihovo pravilno uporabo je zato še vedno odgovoren voznik.
Zavarovanja v domeni proizvajalcev
Tesla in Volvo denimo že razmišljata v smeri, da bosta zavarovanja za vozila ponujala kar sama in kot proizvajalca tudi sama prevzemala odgovornost za škodo v morebitni prometni nezgodi. Tu ne govorimo več, oziroma ne bomo govorili o avtomobilski odgovornosti, kot jo poznamo danes, ampak o odgovornosti proizvajalca vozila. Takšno odgovornost bo lahko prevzel tako proizvajalec karoserije oziroma končnega avtomobila kot tudi proizvajalec programske opreme, ki bo avtonomno vožnjo dejansko izvajala. Razvoj programske opreme je danes bolj pomemben od razvoja hardvera, torej dejanskih strojnih komponent, ki so že bolj ali manj razvite.
Za nezgodo bo torej v prihodnosti odgovornost prevzel proizvajalec. In ko pridemo do proizvajalčeve odgovornosti (AO, kasko…), lahko govorimo o občutnem zmanjšanju škod oziroma prometnih nesreč, kot jih poznamo danes. Po drugi strani pa se odpirajo možnosti popolnoma novih tveganj, ki jih danes ni.
Drugačne prometne nesreče
Danes so namreč vse nesreče unikatne in neponovljive, pri popolnoma povezani avtonomni vožnji, ko bo vse v oblaku in bodo vsa vozila dobivala nadgradnje iz oblaka, pa bi lahko denimo prišlo do katastrofalnega tveganja kibernetskega napada, hekerskega vdora vozila. Vsa vozila nekega proizvajalca na svetu bi lahko denimo postala žrtev napada in bi nenadoma zavila levo. To bi seveda povzročilo množico posameznih prometnih nesreč. V tem primeru govorimo o katastrofalnem tveganju, popolnoma povezanem dogodku, ki je takšne razsežnosti, da ga nobena zavarovalnica ne more sama kriti. V takšnem primeru bi bila, tako kot v primeru naravne katastrofe, zelo pomembno pozavarovanje.
Bo odgovornost v tem primeru nosila tudi avtomobilska industrija? Klement pravi, da bo proizvajalec gotovo kriv za del škode v tem primeru. Vsekakor pa bodo pomembni tudi vmesni členi, tisti, ki skrbijo za infrastrukturo in prenos podatkov. V slovenskem primeru bi to lahko bili DARS ali občine. Tu gre za veliko povezanih faktorjev. Na koncu bo sodna praksa pokazala, kdo je odgovoren in kdo mora poravnati škodo. Razvoj bo vsekakor zanimiv.
Kaj se dogaja z avtonomnimi vozili?
Dokler ima avto volan, je torej odgovoren voznik, po uveljavitvi avtonomnih vozil pa bodo stvari drugačne. V zvezi za avtonomnimi vozili sta bila v zadnjem lasu zanimiva dva primera. Ko je Volvo pred leti zagnal projekt z avtonomnimi vozili, ki so jih dali v uporabo družinam in jih tudi polepili, da so vsi vedeli, za kaj gre, se je pojavilo veliko ljudi, ki niso bili zadovoljni, da sobivajo z avtonomnim vozilom in so ga sabotirali. V ZDA se je dogajalo, da so ljudje skakali pred Googlove avtonomne avtomobile, misleč, da bo avtomobil rešil situacijo, če pa ne, bodo dobili odškodnino.
Klement pravi, da o takšnih situacijah veliko razmišljajo. Osebno meni, da tudi če vozilo deluje popolno, za njegov stik s tlemi še vedno skrbijo štirje kvadratni decimetri gum. Tudi, če zazna pešca, ni rečeno, da se mu bo lahko izognil in ga ne o zbil, saj zakonov fizike ne moremo obiti. Se pa gotovo poleg tehničnega odpira tudi zakonodajni in moralni oziroma psihološki vidik. Kako bodo torej ljudje sprejeli takšna vozila. V Evropi smo denimo konservativni in avtonomno mobilnost sprejemamo obotavljivo, na Kitajskem pa so denimo do nje veliko bolj odprti in jo laže sprejmejo.
kdo je kriv če ti ukradejo avto, ki ima zagon brez ključa? ja lastnik, ker ni zagotovil vseh pogojev varovanja. …
Vsekakor bo kriv Janša