Primož Roglič in ostala karavana bodo te dni zagrizli v nastrmejši del Gira. Ampak kateri so tisti klanci v Sloveniji, pri katerih še tako prekaljenim kolesarjem noge zaječijo? Vzponov je veliko, a prej kot slej začnejo izkušeni kolesarji s spoštovanjem govoriti o istih imenih.
Primož Čerin je prvi slovenski kolesar, ki je sredi 80. ih minulega stoletja do cilja prepeljal sloviti Tour de France, z vsemi najstrmejšimi vzponi vred.
Martin Hvastja je dobro desetletje kasneje prevozil vse tri najslovitejše dirke na svetu, tudi Giro in Vuelto, nekatere po večkrat.
Bogdan Fink je bil v nekdaj odličen kolesar, ki je po končani karieri še uspešneje vodil največji slovenski kolesarski klub Adria Mobil in je hkrati dolgoletni prvi mož Dirke po Sloveniji.
Povprašali smo jih, kateri klanci v Sloveniji "med brati" veljajo za največji izziv ...
Enoznačne lestvice nima nobeden od njih, vsak klanec je za sogovornike lahko nekaj posebnega zaradi njegovih lastnosti. "Odvisno je, koliko časa traja klanec in kje se nahajajo najtežji odseki," pojasnjuje Hvastja. "Ali je to na začetku, ali pa na koncu, kako dolga je 'rampa' ... Cel kup dejavnikov vpliva na težavnost nekega vzpona. Tako imamo veliko kratkih, a zelo strmih vzponov."
1. mesto očitno zaseda ...
Če bi že morali zbirati, potem je za Čerina osebno številka ena Krvavec, čigar klanec iz doline do planine Jezerca na koncu asfaltne poti v dolžini skoraj 12 kilometrov ne dovoljuje veliko počitka. Na dveh odsekih sapo in voljo jemljeta naklona, ki dosegata 15 odstotkov, povprečni naklon je osem odstotkov. Skupne višinske razlike je kar 950 metrov.
Tudi Hvastja se strinja, da je Krvavec izjemen. "Zagotovo gre za enega težjih klancev, ker je strm in ni konstanten. Odvisno je sicer od tega, do kod gremo, če pa gremo lahko s kolesom do vrha, mu ni para."
"Je vzpon s prihodnostjo, samo treba je potegniti asfalt še nekoliko višje," pa o Krvavcu dodaja direktor slovenske pentlje Fink in spomni, da sta ga na Dirki po Sloveniji osvojila takšna mačka, kot sta Vincenzo Nibali in Jakob Fuglsang.
A drugi po vrsti ga morda celo prekaša ...
Fink je sicer na prvo mesto med vsemi kolesarskimi vzponi v Sloveniji postavil Kum v Zasavju. Gre za 9,5 peklenskih kilometrov, v katerih se kolesarji dvignejo kar za 1.000 metrov, povprečni naklon je 10,18 odstotka, vmes pa noge praktično nimajo časa za počitek. Da gre za enega težjih klancev v Sloveniji, se strinja tudi udeleženec treh največjih kolesarskih dirk Hvastja.
Kaj pa ostali?
Glede preostalih zahtevnih klancev v Sloveniji so si sogovorniki edini, da so na seznamu (ne nujno v tem vrstnem redu) klasike, kot sta Mangart in Vršič, pa tudi vzponi na Lisco, na Kočevsko Reko ali Pohorje.
Velja pa gotovo omeniti tudi Pavličevo sedlo, Soriško planino, vzpon na Predmejo ali Sveti Križ ...
Zelo obširno zbirko slovenskih klancev z natančnejšimi podatki boste našli na spletni strani Klanci.muha.cc.
Le malo čez slovensko mejo pa se za hribolazce tako ali tako odpre pravi dolomitski raj s slovitim Zoncolanom na čelu.
Ne mučite se!
Vendar pa, preden napadete katerega izmed njih, bodite pripravljeni in se klanca lotite tudi z glavo, ne le z nogami. "Sam grem na Krvavec le enkrat ali dvakrat na leto," daje primer Čerin.
"Na takšne vzpone je treba biti kondicijsko dobro pripravljen, sicer nimajo nobenega smisla. Velika napaka je, če se greš v takšne klance mučit. Včasih mi je grozno, kaj vidim na Krvavcu ..."
andrej.leban@zurnal24.si
Najtežjo klanec v življenju? Dopovedati buteljnu nekaj...