"Zaradi nesreče štajerska avtocesta povsem zaprta. Nastajajo dolgi zastoji." Ta dva stavka smo prek radijskih obvestil v zadnjih dneh slišali ogromnokrat in zdelo se je, da bo kmalu sledilo še sporočilo: "Če res nočete ogrožati življenja, se nikar ne odpravljajte na štajersko avtocesto in ostanite na varnem doma." Še posebej hudo je bilo v nedeljo, med drugim je v predorih pod Trojanami umrl voznik.

Zakaj se torej zdi, da je avtocesta med Ljubljano in Mariborom tako dovzetna za nesreče in raznovrstne zapore in kakšno je razmerje incidentov v primerjavi z drugimi avtocestnimi kraki po državi?

Na Darsu pravijo, da občutek pravzaprav vara, saj da ta del avtocest sam po sebi ne prednjači po številu prometnih nesreč. Glede na statistiko jih je približno enako število kot na podobno obremenjenem primorskem delu avtoceste. Če je bilo na slednjem letos zabeleženih skupno 183 incidentov, je bilo na štajerskem koncu teh skupaj s pomurskim in podravskim krakom skupno 184.

Res pa je, da je na štajerski AC frekvenca prometnega toka med najintenzivnejšimi v državi zaradi tranzitnega prometa in ogromnega števila dnevnih migracij na relaciji Ljubljana - Celje - Maribor. 

Svoje doda še zahtevnost infrastrukture, saj je na odseku med Celjem in Ljubljano veliko predorov in viaduktov, česar na ostalih krakih avtoceste ni, zato v primeru nesreče prej pride do zastoja, ker je promet težje speljati mimo mesta nesreče. "Posebej na trojanskem koncu nam je letos zagodel poškodovan most na vzporedni cesti (na tem ob območju velja omejitev prometa), ki nam še vedno dela preglavice, ko preusmerimo promet z avtoceste, saj je večkrat v predorih nesreča in je začasno potrebna popolna zapora posameznega smernega vozišča avtoceste," pa pri Darsu vlečejo vzporednico z rak rano slovenske cestne infrastrukture - obupnim stanjem ostalih prometnic.

Vzrok je vedno v voznikih

Tudi če bi bile avtoceste in vzporedne ceste idealne, bi do nesreč še vedno prihajalo zaradi voznikov. Pri Darsu izpostavljajo utrujene voznike tovornjakov in splošno nepozornost voznikov na razmere na cesti, saj denimo opažajo razširjen pojav branja SMS-ov oziroma brskanja po telefonih med vožnjo, zaradi česar vozniki pri visoki hitrosti tudi za več trenutkov odvračajo pogled z vozišča. 

Nadalje je bil tudi v minulih dneh vzrok za prenekatero nesrečo neupoštevanje omejitev hitrosti in varnostna razdalja pred delovnimi zaporami, ki jih je Dars postavil zaradi prenove nekaterih odsekov, tudi predorov, medtem ko pri upravitelju slovenskega avtocestnega omrežja težavo vidijo še v t. i. dopustniških voznikih, ki precenjujejo svoje znanje uporabe avtoceste. "Ko se vse te vrste (tranzit, dopustniki, zlasti vzhodnoevropski vozniki preobteženih kombiniranih vozil s prikolicami, dnevne migracije na relaciji Maribor–Ljubljana…) prometa pomešajo, prihaja do konfliktnih situacij."

Omejitve niso brez razloga

Vozniki velikokrat bentimo pred zaporami, saj se nam zdi, da je marsikatera postavljena omejitev neupravičena in odveč. Zlasti skozi predore se često vozi krepko prek omejitev, ki so velikokrat dinamčne, kar pomeni, da jih v nadzornem centru lahko zaradi nepredvidenega dogodka znižajo, denimo na 60 km/h. "Vsako znižanje hitrosti ima svoj razlog, ki je povezan z varnostjo udeležencev," opozarjajo na Darsu. Vzroki niti niso nujno vidni voznikom, saj gre denimo lahko za izpad katerega od sistemov za pravilno delovanje predora, morda potekajo vzdrževalna dela v prečnih hodnikih ali v nišah. Na Darsu zato pozivajo vse udeležence, naj vsekakor spoštujejo znižanje hitrosti.