Kaj se vam bo zgodilo, če boste peljali po premalo napolnjeni gumi

Foto: Gašper Pirman/Avtomobilizem.com
Foto: Gašper Pirman/Avtomobilizem.com
Na hladnejši del leta vozniki še pogosteje pozabimo na redno preverjanje pravilne napolnjenosti pnevmatik. Naredili smo test, kako ena premalo napolnjena, pa čeprav vrhunska pnevmatika vpliva na vožnjo.
Oglej si celoten članek

Da bi moral vsak lastnik na 14 dni preverjati tlak v nameščenih pnevmatikah, čivkajo tudi prezebli vrabci v krmilnici, vendar pa je le malo voznikov, ki to tudi dejansko počno, še posebej pozimi, ko takšno početje poteka v zaostrenih vremenskih okoliščinah in ob več prisotnosti umazanije. Prav tako je za večino voznikov edina prava možnost preverjanje tlaka na bencinskih črpalkah, kjer pa zračne postaje lahko niso vedno na voljo, so zaparkirane in podobno.

Še posebej je potrebno preveriti tlak na pravkar nameščenih pnevmatikah, če ste zgolj priijačili takšne na "zimskih" platiščih. Če so vam pri vulkanizerju namestili nov komplet zimskih gum, oziroma naredili celotno premontažo, potem naj bi vam na primeren tlak pnevmatike napolnil že serviser, ni pa nujno. Priporočeni tlak se namreč od vozila do vozila razlikuje, medtem ko vulkanizerji morda polnijo na vedno isto vrednost. 

Nekatera vozila imajo priporočeni tlak višji. Je med njimi tudi vaš avto?

Vendar pa priporočeni tlak ni naključno izbran, saj sta se o optimalnem tlaku glede na tip vozila na podlagi testiranj dogovorila proizvajalec vozila in proizvajalec pnevmatik za prvo vgradnjo. Priporočen tlak polnilnega zraka za vašo kombinacijo vozila in pnevmatik boste našli v navodilih za uporabo vašega vozila, na notranji strani lopute odprtine za dolivanje goriva ali na stebričku pri voznikovih vratih. V grobem pa velja, da morajo večje pnevmatike imeti višji polnilni tlak, prav tako morajo biti prednje pnevmatike, ki pri avtih prevzemajo večji del teže, bolj napolnjene.

Pri zelo razširjeni kategoriji 205/55 R16 to pomeni tlak med 2,2 in 2,4 bara (nalašč uporabljamo to enoto, saj je voznikom veliko bolj logična od zakonsko obveznih, a na merilnikih neprisotnih kilopaskalov). Vsaka dodatna dimenzija v širino (225, 235 ...) terja po nepisanem pravilu za 0,3 bara višji polnilni tlak.

Zadnje pnevmatike imajo običajno priporočeni tlak za 0,2 bara nižji od prednjih. Pnevmatike vedno polnite, ko so hladne, torej ne po daljši poti. 

Preveč voznikov tudi zanemarja pomen kapic na ventilih, ki ščitijo ventil pred vlago in umazanijo. Pravillo tudi pravi, da bi morali ob vsaki menjavi pnevmatike menjati celotni ventil.

Kaj tvegate in koliko stane, če boste vozili na premalo napolnjenih?

“Tlak v pnevmatikah vpliva na številne pomembne lastnosti vozila, kot so udobje vožnje, stabilnost ohranjanja smeri, vožnja skozi zavoje, oprijem med zaviranjem in splošna vodljivost vozila. Vožnja z neustreznim tlakom v pnevmatikah ima negativne posledice na eno ali več teh pomembnih lastnosti,” pojasnjuje Miha Kofjač iz podjetja Continental Adria, kjer ozaveščanju voznikov glede pravilnega vzdrževanja pnevmatik skozi celotno življenjsko dobo dajejo zelo veliko pozornost.

Prenizek tlak v pnevmatikah med drugim pomeni precej hitrejšo obrabo profila pnevmatike zaradi nepravilnega stika s podlago. Strokovne ocene celo ugotavljajo, da večina voznikov na račun prenizkega polnilnega tlaka v času uporabe izgubi med 10 do celo 50 odstotkov dezena pnevmatike, kar seveda pomeni skrajšano življenjsko dobo in bistveno višje stroške vzdrževanja vozila. Tu je še višja poraba goriva zaradi večjega upora, bistveno nižji tlak v kateri od pnevmatik pa lahko zelo vpliva tudi na stabilnost vozila. 

Foto: Gašper Pirman/Avtomobilizem.com Losov test pnevmatik Kako? V nadzorovanem okolju poligona smo na golfu iz zadnje leve pnevmatike (najnovejši model Continental Winter Contact TS 860 205/55 R16) spustili tlak z 2,0 bara na 1,6 bara, kar je takšna vrednost, ki jo vozniki zgolj ob hitrem ogledu gume še ne opazijo.

Nato smo se z avtom pri 70 km/h zapodili v losov test, ki simuilira nenadno izogibanje neki oviri na cesti, denimo živali ali večjemu kamnu. V primerjavi s testom, ki smo ga opravili s priporočeno napolnjenimi pnevmatikami, je zadnji del avta pri nenadnem in ostrem zavoju najprej v levo in nato takoj v desno, ko je prišlo do velike obremenitve levega zadnjega kolesa, veliko bolj zaneslo. Vozniku je le po zaslugi nagle (deloma pričakovane) reakcije z volanom ter hitrega posredovanja sistema za nadzor stabilnosti ESC uspelo poravnati vozilo, da ni povsem skrenil s poti, kar bi v realnih okoliščinah zelo mogoče pomenilo izlet s ceste.

Pri premalo napolnjeni pnevmatiki je v ovinku prišlo tudi do precej večjega nagibanja same gume, kar bi ob še višji obremenitvi lahko pripeljalo celo do tega, da bi pnevmatiko snelo s platišča. 

Za vse nove avte velja, da jih morajo v tovarni obvezno opremiti s sistemom in opozorilom za nadzor tlaka (TPMS), ki voznika prek opozorilne lučke na armaturni plošči opozarja, če pride v kateri od pnevmatik do prekomernega padca tlaka. A tudi ta sistem ima pri delovanju lahko določene pomanjkljivosti, zato je še vedno nujno, da vsak voznik v rednih intervalih preveri tlak prek zunanjega merilca tlaka. 

andrej.leban@zurnal24.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 3

  • 16:32 14. November 2016.

    Pripravljajo pa tudi zakon, za plačilo zraka, ki je v pnevmatiki.

  • 15:52 14. November 2016.

    Kaj pa nadzor uporabe kondoma ? Nihče te nima pravice jebati ,brez uporabe kondoma !

  • 13:10 14. November 2016.

    Da bo javna blagajna polna, policajem kupit merilnike, da kaznujejo še, če imaš premalo napolnjeno gumo. Kazen od 150 ojrov …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.