Alternativna mobilnost je priložnost za mesta, so se strinjali vsi prisotni na posvetu v Centru energetskih rešitev.

V mestih je namreč veliko avtomobilov, ljudje porabijo ogromno časa za iskanje prostih parkirnih prostorov, vozila in kolesa na alternativni pogon pa lahko pomenijo prihranke in čistejše okolje. Pri tem bi morala občinam s širšo strategijo pomagati država. Osnutek slovenske Strategije pametne specializacije omenja električne in elektronske komponente ter naprave. Veliko bi pomagalo že, če bi vlada oziroma javni sektor zamenjal svoja vozila z električnimi. To so denimo storili v Parizu, nekateri tuji mediji pa te dni poročajo tudi o tem, da država Butan zamenjuje vladna vozila z električnimi.

Na preboj elektrike bomo še čakali

"Za električne avtomobile se danes odločajo predvsem entuziasti in ljudje iz stroke; preden se bo električna mobilnost v Sloveniji razširila, bo trajalo še nekaj časa. Problem pri tem je tudi naša majhnost," je povedal Sebastijan Lubej iz Petrola. Z njim se je strinjal Simon Čretnik, predsednik Društva za električna vozila Slovenije (Devs), ki je dejal, da entuziasti tudi pomagajo pri razvoju infrastrukture za električna vozila. Slovenija je po številu polnilnic na število prebivalcev druga v Evropi, a število polnilnih mest bo treba, preden bomo širili električno mobilnost, še precej povečati, meni Čretnik. V Sloveniji je sicer registriranih 30 električnih avtomobilov. Kot smo izvedeli na današnjem posvetu, bi se električna mobilnost v večji meri lahko uveljavila v od petih do desetih let.

Povečati subvencije Eko sklada

"Sto kilometrov boste z avtomobilom na elektriko prevozili 90 odstotkov ceneje kot z avtomobilom na dizel," je poudaril Lubej. Povprečen električni avtomobil ima sicer doseg sto kilometrov, polnilni časi pa se gibljejo nekje od ene do osmih ur. Predelava avtomobila v električnega stane od 15 tisoč evrov naprej. Lubej ob tem meni, da bi bilo treba povečati subvencije Eko sklada za električne avtomobile. V podjetju Via Verde pa so Eko skladu predlagali, da bi subvencije razširili še na enosledna vozila. Zdaj so se glede tega obrnili še na ministrstvo za kmetijstvo in okolje. "Številna mesta imajo subvencije za enosledna vozila, ki se gibljejo nekje od 150 do 200 evrov," je povedal Vito Komac iz omenjenega podjetja. V Zahodni Evropi se od vseh koles proda od 12 do 25 odstotkov električnih koles. Pri nas se na leto proda od 500 do 700 električnih koles in 700 skuterjev, je še povedal Komac. Poraba pri električnih kolesih je okoli 20 centov na sto kilometrov.

Vsako leto 1.500 predelav vozil na plin

Hitrejši pa je razvoj na področju avtoplina, ki je kar nekaj let pred električno energijo, je dejal Žiga Janez Habjan iz Petrola in poudaril, da "je na področju plina bolj aktivno predvsem od začetka recesije. V Sloveniji se vsako leto 1.500 uporabnikov odloči za predelavo avtomobilov na plin. Razloga sta priročen povratek investicije in hitro povrnjena amortizacija." Sicer pa povprečna predelava avtomobila v plinskega stane okoli 1.400 evrov. Investicija v predelavo avtomobila na plin se lahko povrne povprečno pri 26 tisoč kilometrih. "Poraba avtomobila na plin je lahko nekoliko večja kot pri bencinu; giblje se med 10 in 20 odstotki. Povprečen domet je od 400 do 500 kilometrov, potem pa še okoli 700 kilometrov na bencin," je pojasnil Habjan.