Na Žurnal24 smo ob sodelovanju s Toyoto, kjer imajo že več kot dve desetletji izkušnje z razvojem in proizvodnjo hibridnih vozil, vse skupaj se je začelo s priusom, nadaljevalo pa z modeli kot yaris, auris (zdaj ga je zamenjala corolla) in najnovejšimi SUV vozili CH-R in RAV4, organizirali hibridno delavnico.
Odziv bralcev spletne strani zurnal24.si je bil presenetljiv, saj smo v kratkem času prejeli veliko število prijav na delavnico, med vsemi pa smo izbrali štiri kandidate, ki vozilo potrebujejo za različne namene. Pri Toyoti letos, oziroma zadnja leta žanjejo sadove več kot 20-letnega ustvarjanja hibridov. V Toyota center Ljubljana na primer, so morali floto testnih hibridnih vozil povečati na več kot 20, brez zadržkov pa priznavajo, da so pri prepoznavnosti in večji priljubljenosti hibridov med Slovenci pripomogle tudi druge znamke. "Dolgo časa smo bili v dirki sami," nam je priznal Jernej Bolka, produktni strokovnjak pri Toyota Adria, ki je dodal, da bo od zdaj naprej veliko lažje, saj praktično ne bo znamke, ki v korist zmanjševanja CO2 v svoji ponudbi ne bo imela hibridnih vozil ali priključnih hibridov.
Če pogledamo statistiko Sekcije za motorna vozila organizirane pri Trgovinski zbornici Slovenije opazimo, da je zanimanje za elektrificirana vozila pri nas v porastu. Med elektrificiranimi vozili (klasični hibridi, priključni hibridi in 100-odstotno električna vozila) prevladujejo prav hibridi, ki so tudi najcenejši in ne potrebujejo kabla za polnjenje baterije, ki je zato lahko majhna, polni pa se med samo vožnjo, saj se kinetična energija med zaviranjem pretvarja v električno in se shranjuje v baterijah v vozilu. Tako je možno tudi 60 odstotkov časa ali okoli 50 odstotkov poti prevoziti izključno na elektriko, tako, da je bencinski motor izključen in ne porablja bencina.
Bolka, ki je štirim našim bralcem, ki so na delavnico prišli s partnerji ali družino, da so lahko preizkusili tudi uporabnost, prostornost in na AMZS poligonu varne vožnje na Vranskem tudi dinamičnost hibridnih vozil, najprej razložil osnove hibridne tehnologije. Vprašanj v povezavi s hibridi je še vedno precej, tudi takih, ali obstaja nevarnost, da se avto zaradi vgrajene baterije vname, kje je kabel za polnjenje na električni vtičnici, ali res kapacitivnost baterije z leti pada.
"V čem je problem motorjem na notranje zgorevanje?," je udeležence izzval Bolka. Bencinski ali dizelski motor ima denimo 150 konj moči. Ekonomično deluje pri 75-80 odstotkih moči. Koliko časa pa res rabimo toliko moči? Pri 50 do 60 km/h za konstantno vožnjo rabimo 10 do 15 konj, med pospeševanjem pa 30 do 40 konj. Pravo moč, ki jo je sposoben motor proizvesti, pa mogoče 2 do 3 krat na leto. "Tu je skrivnost, da energijo torej večino časa mečemo stran," pravi Bolka.
Hibridi so to zelo elegantno rešili na ta način, da bencinski motor dela le tedaj, ko pospešujemo, ali ko zares rabimo dodatno moč. Ko gremo 60 km/h je tudi ta bencinski motor premočan, a je rešeno, da se tedaj polni baterija. Torej del pogona gre v baterijo, del pa na cesto.
To so udeleženci, ki so sedli za volan kombilimuzinske in karavanske corolle in dveh športnih terencev RAV4 občutili tudi med vožnjo. "Če se želite več električno voziti, imejte lahko nogo na pedalu, če hočete pospešiti," pa pač pritisnete plin, so dobili navodila.
Vsi Toyotini hibridi so narejeni tako, da imajo dva elektromotorja. Manjši se imenuje MG1 in služi kot pri običajnem avtu alternator in zaganjalnik, torej po potrebi zažene bencinski motor, ko pa ta teče, lahko ustvarja elektriko in polni baterijo ali pa elektriko pošlje na drugi večji elektromotor MG2, ki je vezan na kolesa.
Na tehnični skici smo jim predstavili, kako enostaven je mehansko hibridni sistem, saj nima stopenj, menjalnika, sklopke, ki se največ kvarijo. "Tu nimate nobenega jermena, sklopke in podobnega, zgolj zobniške prenose, ki so povezani med seboj, razporejanje vrtljajev pa ureja računalnik. Gre torej za zelo preprosto zadevo sestavljeno iz dveh elektromotorjev in bencinskega motorja, ki deluje le tedaj, ko je treba," še pravi Bolka.
Po teoretičnem delu so sledila klasična vprašanja, videlo pa se je, da so bralci na hibridni preskus prišli dobro pripravljeni. Kakšna je razlika v porabi denimo od bencina? Bolka pravi, da vsaj 20 odstotkov: "Na začetku je veljalo, ko je ven pripel prvi prius, da je na avtocesti boljše imeti dizla, ker bolj mirno teče, manj porabi... Če pogledate četrto generacijo hibridov je poraba velikokrat precej manjša kot pri hibridih. Skeptike napotim na Spritmonitor (www.spritmonitor.de/en/), kjer lastniki vozil beležijo porabe in jih vpisujejo. Gre torej za veliko podatkov, ki kažejo razlike med porabami."
Bolka je bralcu odgovoril, da poraba pod 5 litrov pri hibridih ni nič posebnega: "Res pa je, da se razlika najbolj izrazito pokaže v urbanih okoljih, v mestni in primestni vožnji, kjer je lahko celo 70 odstotkov poti v EV načinu. Na avtocesti se pri 140, 150 km/h vozi z bencinskim motorjem."
"Kaj pa baterija, njena življenjska doba?," je zanimalo drugega bralca: "S tem imamo zelo dobre izkušnje, predvideno je , da baterija zdrži celotno življenjsko dobo vozila. Razlog ni v tem, da so baterije tako dobre, ampak v uporabi. Kaj obremenjuje baterijo? Huda obremenitev, če jo prenapolnite ali preveč izpraznite. Tu računalnik skrbi, da se baterija nikoli do konca ne napolni in do konca ne izprazni, ko bi bila najbolj obremenjena pa delo prevzame bencinski motor. Tako se zgodi, da tudi ko je avto za na odpad, baterija še deluje. Zato v ZDA imate veliko shranjevalnikov energije iz odsluženih baterij priusov in cammryjev. Zato je Toyota tudi dala garancijo, da odpravi skrbi. če avto redno vozite na servis, je deset let garancije. Tudi, če pregori, dobite nadomestilo."
To je bilo dovolj, da smo udeležencem razdelili ključe njihovih vozil in jim, tudi na njihovo presenečenje, pustili povsem proste roke pri izbiri trase iz Ljubljane do Vranskega. Izbrali so si zelo različne poti, nekateri so se peljali čez Kamnik in Tuhinjsko dolino do Vranskega, nekateri so opravili vzpon na Celjsko kočo, spet drugi so več časa preživeli na avtocesti, eden od udeležencev pa se je odločil za pot, eden pa celo preko Litije in Zidanega Mosta do Celja in Vranskega.
V AMZS Centru varne vožnje smo se posvetili dinamičnemu preskusu vozil. Dolga leta je bil eden od mitov, da so hibridi dolgočasne oblike in da se ne peljejo dovolj športno. Zato so morali na poligonu ob nadzoru inštruktorja varne vožnje preskušati nagibanje vozila pri vožnji med stožci, obnašanje ESP sistema na mokri in spolzki podlagi, preizkušali so vožnjo v ovinek pri različnih hitrostih, tudi pri spustu na mokri podlagi, kjer smo jim »nagajali« tudi z vodnimi ovirami.
Po koncu celodnevnega izobraževanja, preden je sledila pot nazaj po avtocesti do Ljubljane, smo strnili vtise med udeleženci hibridne delavnice.
Jože Stopar iz Domžal je tako strnil izkušnjo: »Odlična, prvič sem imel več možnosti preskusiti svoje vozniške meje, saj še nisem bil na poligonu. Druga stvar je, da je avtomobil drugačen od tistega, ki ga vozim, saj sem še na klasiki, dizel in tako naprej.«
To je bila njegova prva izkušnja s hibridom, za udeležbo pa se je odločil, ker bo na ta način lažje izbral svoj naslednji avtomobil. »Hibridi so na trgu že nekaj časa, naslednji koraki so električna vozila. Všeč mi je, da je avto bolj varčen. To se mi zdi napredek, ki sem ga pogrešal v preteklosti. Zakaj ne bi avto porabil samo petih litrov?« pravi Stopar, ki smo ga vprašali tudi o vozni izkušnji: »Vožnja se mi je zdela podobna avtomatiku, da se pri nekem plinu odzove in se potem vrne. Sama moč in odzivnost in lega avtomobila so mi zdeli odlični. Stopar se odloča tudi o nakupu priključnega hibrida, ker:« ga lahko polniš z elektriko, saj se mi zdi to bolj racionalna. V eno stran se v povprečju ne vozimo več kot 30 kilometrov in, če bi doma postavil še fotovoltaiko, bi bila taka izbira izjemno zanimiva.«
Darka Vrabca iz Verda je prepričalo več stvari, tiha vožnja, pospeški in samodejni menjalnik. "Doma imamo bencinski in dizelski avtomobil. Ko smo pred leti kupili dizelskega je bilo super. Pri atmosferskem bencinarju me malo moti, da so pospeški slabši. Hibrid je zakon. Danes sem s toyoto RAV 4 šel čez Vače in lepo vleče v klanec," pravi Vrabec, ki je preizkusil RAV4 in corollo: "Z RAV 4 sem se peljal do Vranskega, na poligonu pa sem preizkusil corollo. Vsekakor je hibrid med možnimi naslednjimi izbirami pred nakupom avtomobila. S kolegom sva se sicer pogovarjala o električnem avtomobilu. Električnega avtomobila ne bi kupil, nad hibridnim pa sem bil pozitivno presenečen. Všeč mi je bi tudi indikator razporejanja energije, kjer lahko vidim, ali se vozim zgolj na elektriko iz baterije, ali pa je vklopljen tudi bencinski motor."
Robert Lazič, ki se je delavnice udeležil ob spremstvu žene, je bil prav tako eden tistih, ki je prvič vozil hibrida: »Izkušnja je fenomenalna. Drugače vozim avto z bencinskim motorjem, sem pa v fazi menjave avtomobila. Glede na to, da na leto prevozim ogromno kilometrov, sem v precepu ali vzeti dizla, hibrida, priključnega hibrida? Hibrid me je prepričal na več plateh. Poraba z RAV4 po avtocesti od Ljubljane do Celja je bila 5,4 litra na 100, potem sem se povzpel še na Celjsko kočo, vozili smo dinamično po poligonu in na koncu je bila poraba 6,1 litra.«
Ne le poraba, ovrgel je še en mit v povezavi s hibridi, da to niso dinamična vozila. »Tudi športni terenec ponudi veliko dinamike med vožnjo,« še pravi Lazič in dodaja, da se kupci lažje odločijo za prehod na ogljično prijaznejša vozila, če bi jih subvencionira tudi država.
Edina voznica, Ana Petrič, je na hibridno delavnico prav tako prišla, ker je pred nakupom avta. »Do zdaj nisem vozila niti avtomobila z avtomatskim menjalnikom, niti hibridnega vozila. To je bila idealna priložnost. Vesela sem, da sem bila izbrana in bila sem prijetno presenečena na odzivnostjo, dinamiko in pospeški.«
Trenutno vozi avto na bencin, predelan na plin. »Težava je, ker veliko vozim po mestu, ob koncih tedna pa daljše vožnje. Zato mi je zanimiv hibrid in že nekaj čas berem od tem, več se o njih piše, večja je izbira. Berem tudi teste. Na prvem mestu mora biti varnost in udobje, za strokovne stvari pa prepuščam partnerju,« pravi in zaključuje, da se pred nakupom avtomobila rada osebno prepriča o tem, da je poraba goriva majhna, da so materiali dobri, kar pomeni, da avto ne sme biti plastičen in, da je avto odziven, saj vozilo kupuje za več let uporabe in ne na kratki rok.
»Ta delavnica mi bo pomagala pri odločitvi o nakupu novega avtomobila,« še pravi Petričeva.
s spoštovanjem do hibridov, sem testiral, vse je res, manjša poraba, manj izpustov in drugo, je neka vmesna stopnja, samo …
Ne sorry, večina slovencev ni pripravljena na nekaj drugega, mi smo moderni, če se lahko tako izrazim, samo na področju …
Tale podatek o porabi tudi mene moti. Vedno se uporabljajo podatki iz računalnika in ne izmerjeni. Po mojih izkušnjah mi …