Poslanki SMC Mojca Žnidarič in Mateja Udovč, ki kot da še nikoli nista slišali niti za sistem elektronskega nadzora stabilnosti vozila, za samodejno zaviranje v sili, za nadzor voznega pasu ali celo alkoključavnico, želita izboljšati prevoz otrok tako, da bi iz kombijev odstranili tahografe, podaljšali rok veljavnosti tehničnega pregleda in hkrati "zaklenili" vsakršne bodoče spremembe pri tehničnih pogojih vozil za prevoz otrok.

Po njunem mnenju so namreč današnji društveni kombiji za prevoz otrok povsem dovolj varni, če imajo vgrajen ABS, servo volan in vzglavnike. Gre za lastnosti, ki so v kombije vgrajene že najmanj 20 let, medtem ko so proizvajalci zaradi katastrofalnih varnostnih testov organizacije Euro NCAP šele zadnja leta začeli izdelovati konstrukcijsko in tehnično varnejše kombije.

Tahograf boleč trn v peti gasilcev in športnikov

Za poslankama stojijo gasilska in športna združenja, ki so prepričana, da je tahograf v današnjih časih omejevalen, ker preveč vpliva na to, kaj sme voznik zaradi dobrobiti svojega psihofizičnega stanja početi z otroki poleg prevoza do cilja, recimo na trening do oddaljenega smučišča ali pa gasilsko tekmovanje na drug konec države. Ter nato še nazaj domov. Prav tako je tahograf predrag za delovanje društev, ugotavljata poslanki in navajata podatek o kar 1,4 milijona evrov, če bi želeli s tahografi in pripadajočo opremo samo gasilci opremiti vsa svoja vozila, ki imajo do devet sedežev. 

Kdo sta poslanki, ki sta se lotili področja varnosti v prometu 

Mojca Žnidarič je poslanka SMC iz Ormoža. Po uradnih podatkih je bila od svojega 19. leta zaposlena na lokalnem zavodu za zaposlovanje, dokler ni leta 2018 postala poslanka. 

Mateja Udovč, poslanka SMC iz Kranja, je delovne izkušnje pridobivala v trgovskih podjetjih, kot računovodja, bila je tudi samostojna podjetnica. Preden je 2018 postala poslanka, je bila zaposlena na MNZ. 

V utemeljitvah sprememb poslanki navajata, da je tahograf namenjen prvenstveno za gospodarske družbe in da bi pri prevozu otrok lahko namesto tahografa vozniki uporabljali "brezplačne" aplikacije za mobilne telefone, kot je DRAJV. "Je torej tahograf, ki je bil uveden pred letom 2000, danes res še potreben? Ali bomo dopustili, da tovrstne zahteve, čeprav jih je že povozil čas, ostanejo zaradi birokratskih stranpoti 'zamrznjene' v zakonodaji?", se sprašujeta poslanki, ki pa namesto tahografa ne predlagata nobenih drugih sodobnejših pripomočkov ali rešitev.

Pod predlog nujnih zakonskih sprememb se je februarja podpisalo kar 52 izvoljenih poslancev in poslank iz večine strank. Med drugimi tudi današnji premier Janez Janša (SDS) in infrastrukturni minister Jernej Vrtovec (NSi). Popravke zakona bo DZ sprejemal že v torek, in to po hitrem postopku, čeprav bo moral isti zakon že kmalu skozi nove obsežne popravke, ki jih glede drugih področij prometne varnosti pripravlja vlada.   

Bistvene novosti ZPrCP-E (predlog, sprejet na infrastrukturnem odboru DZ)

• Delno se spremeni člen, ki govori, kaj je to skupina otrok. Po novem se za skupino ne šteje skupina do 8 otrok razširjene družine (do tretjega kolena) ali skupina do osmih otrok, ki jih  fizična ali pravna oseba v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti prevaža za osebne potrebe ali pa v nekomercialne ali neprofitne namene
• Vozila, ki jih uporabljajo fizične ali pravne osebe za prevoz do največ osmih predšolskih ali osnovnošolskih otrok v zasebne oz. neprofitne namene, ne bodo potrebovale tahografa.
• Zapis tehničnih pogojev za takšna vozila bo v novem členu zapisan neposredno v zakon, ne več v podzakonski akt.
• Pogoji zahtevajo, da ima tako vozilo obvezno ABS, hidravlično ali elektro ojačan volan, varnostne pasove in vzglavnike na vseh sedežih. Glede starosti ni omejitev.
• Vozilom za prevoz otrok ne bo več treba dvakrat letno opravljati tehničnega pregleda.
• Voznik mora imeti vsaj tri leta vozniških izkušenj z B kategorijo. O popolni treznosti, ki velja za poklicne voznike, ni omembe. 

Manever, da bodo gasilski kombiji zaklenjeni na poslance

Med preverjanjem predlaganega poslanskega besedila je zakonodajno-pravna služba državnega zbora imela veliko pripomb in je ugotovila nedorečenost zakona in tudi morebitno neenakopravnost s klasičnimi prevozi otrok, kot so šolski kombiji.

Na odboru za infrastrukturo na začetku junija so zato poslanci podprli "izenačevalni" predlog, ki bo tahografe odpravil v vseh kombijih za nekomercialni prevoz otrok, "če jih opravljajo pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost," oziroma v neprofitne namene, "če jih opravljajo nevladne organizacije."

Poslanci pa vztrajajo, da morajo biti tehnični pogoji za tovrstne kombije po novem vpisani neposredno v ZPrCP, in to v novi 90.a člen. To bo pomenilo dodatno pravno razdrobitev pravil, saj so bili doslej ti pogoji del podzakonskega predpisa, tako kot bo recimo še naprej ostalo za avtobuse in druga vozila. Dejstvo je, da lahko zakone spreminjajo le poslanci, podzakonski akti pa so v samostojnih rokah vlade. 

Tragedija po celodnevnem treningu

Tahograf pri prevozu skupine otrok je bil v slovensko zakonodajo vpeljan po tragediji na Gorenjskem pozimi leta 1998. Takrat je voznik kombija z mladimi smučarskimi skakalci za trenutek zadremal in zapeljal na nasprotni vozni pas. Trčil je v vozilo, v katerem je bil takratni direktor Petrola Franc Premk. Umrli so tako Premk kot še štirje ljudje, med njimi dva otroka iz smučarskega kombija. Poškodovani so bili štirje otroci in trije odrasli. Vozniku povzročitelju so morali amputirati nogo, obsojen je bil na leto dni zaporne kazni.

Poslanski sta v pisni pobudi za odpravo tahografov zapisali, da je od takrat minilo "več kot 22 let, varnost vozil in varnostna kultura v cestnem prometu pa se je medtem precej spremenila." Predlog po odpravi tahografov v kombijih za prevoz otrok utemeljujeta tudi s tem, da česa takšnega ne poznajo v nobeni od sosednjih držav.

Ministrstvo načelno podpira, a nasprotuje 

Državni sekretar Ministrstva za infrastrukturo Aleš Mihelič je kot povabljen na sejo odbora DZ sicer podprl osnovno idejo predlagateljev o odpravi tahografov, a izrazil nestrinjanje z načinom, kako želijo poslanci urediti problematiko. Poglavitne rešitve bi morali urejati v predpisu, ki ureja obvezno uporabo tahografov, so za Žurnal24.si izrazili prepričanje na ministrstvu.

"Predlagane rešitve je namreč možno urediti zgolj s posegom v določbo tretjega odstavka 2.a člena Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih ter s tem ohraniti enake varnostne pogoje za vse prevoze skupine otrok, kot so določeni v Zakonu o pravilih cestnega prometa in Zakonu o motornih vozilih (označitev motornega vozila, vozniške izkušnje,...)."

Na ministrstvu, ki ga vodi minister Jernej Vrtovec, sedaj upajo, da bo končni predlog besedila, ki ga bodo poslanci potrjevali že jutri, vendarle upoštevali mnenje ministrstva. 

"Metaanaliza raziskovalnih študij kaže, da ima ABS relativno majhen, čeprav statistično še opazen vpliv na zmanjšanje števila nesreč."

Iz uradnega dokumenta Evropske komisije "Advanced driver assistance systems 2018", kjer so podrobno na podlagi študij obdelali učinkovitost najrazličnejših sodobnih tehničnih rešitev za zmanjšanje prometnih nesreč. Že samo sistem LDWS (opozorilnik nenamerne zapustitve pasu) zmore preprečiti tretjino vseh čelnih trkov, kažejo raziskave.

Mnenje stroke sta poiskali pri nekdanjem direktorju

Žnidaričeve in Udovčeve pri pisanju predloga ni prav nič zanimalo mnenje uradne prometne stroke, saj se za mnenje nista obrnili niti na Agencijo za varnost prometa kot pooblaščeno državno prometno ustanovo niti na AMZS kot največjo nevladno organizacijo s področja prometa. Je pa Žnidaričeva za Žurnal24.si podporo "stroke" utemeljila s tem, da spremembe podpira nekdanji direktor AVP Igor Velov, danes sicer državni svetnik. Direktnemu odgovoru, zakaj se poslanki nista posvetovali recimo z AVP ali AMZS, pa tudi ministrstvom, se je Žnidarjeva izognila.

Foto: Anže Petekovšek Državni zbor

AEB, sistem prepoznave utrujenosti, alkoključavnica, snemalnik ...?

Na AMZS so v odzivu na poslansko pobudo pojasnili, da podpirajo tiste spremembe, ki prispevajo k večji prometni varnosti, "pri čemer je treba tudi v zakonodaji ohranjati raven standardov, ki smo jih v Sloveniji na tem področju že dosegli".

Obenem pa izpostavljajo tudi, da mora biti zakonodaja "življenjska in realna, predvsem pa mora slediti tehnološkemu napredku."

Zato pri AMZS kot možne sodobne tehnologije, o katerih bi morali poslanci razmišljati kot nadomestek za tahograf, navajajo sistem za samodejno zaviranje pred oviro, sistem za prepoznavanje utrujenosti voznika, sistem za preprečevanje neželene zapustitve voznega pasu, sistem za samodejno uravnavanje hitrosti, snemalnik za beleženje dogodkov (ob prometnih nesrečah), inštalacijo za vgradnjo alkoholne ključavnice, samodejni vklop svetlobnih signalov v sili in izboljšano zaščito potnikov ob trku v steber.

"Vsi ti pripomočki lahko bistveno pripomorejo k zmanjševanju števila prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi napak voznikov oziroma človeškega dejavnika," opozarjajo pri AMZS in dodajajo, da bodo morali biti navedeni asistenčni sistemi v skladu z zakonodajo EU že od leta 2022 obvezno vgrajeni v vse na novo homologirane avtomobile.

Pri AMZS kot eno bolj perečih tem pri prevozih otrok s kombiji navajajo neuporabo zadrževalnih sistemov (otroških sedežev) ali varnostnih pasov, kar potrjujejo tudi podatki policije, saj je prav ta prekršek med najpogostejšimi, ki ga zaznavajo pri nadzoru.  

Foto: Profimedia Tahograf

Je 20 evrov na mesec res prevelik strošek za varnost otrok?

S tem, da trenutna ureditev s tahografi v kombijih gasilcev in športnih društev morda ni najboljša rešitev, se strinja Jože Cuderman iz podjetja Tahografi Cuderman, ki ima več kot 30-letne izkušnje in je med drugim sodni izvedenec za tahografe in tahografske zapise. Kot nam je pojasnil, je cena naknadne vgradnje tahografa v vozila razreda M1 ali N1 okoli 1.250 evrov brez DDV, pametni tahografi, ki so obvezni za najnovejša vozila, pa so še tretjino dražji. Poleg tega je treba prišteti še stroške kartic za voznike, za spletni program za podjetja ter strošek obveznih rednih pregledov tahografov. 

A po drugi strani izpostavlja, da so ob pričakovani življenjski dobi nekega vozila, ki naj bi bila10 let, vključeni stroški za tahografe in dva voznika skupno pod 2.500 evrov na vozilo, kar za društvo nanese okoli 20 evrov mesečno. "Ali je to preveč, da povečamo oziroma ne zmanjšujemo varnosti otrok?", se sprašuje.

Leta 2026 se bodo tahografi vrnili, tako ali drugače

Cuderman pa zagovarja uporabo tahografov pri komercialnih prevozih otrok, saj ni nujno, da takšen voznik opravlja samo prevoz otrok, temveč je lahko zadolžen še druge vrste prevozov. "Iz tega sledi, da prevoz otrok ne bo šel v zapis na kartici in posledično bo voznik imel možnost daljšega delovnega časa. S tem se bo posledično zmanjšala varnost v cestnem prometu," opozarja na možno pravno luknjo, če bi recimo neka šola za prevoz otrok s šolskim kombijem najemala poklicnega šoferja. Cuderman sicer profesionalnim šoferjem med izobraževanji polaga na srce, da je tahograf zaradi predpisovanja delovnih pogojev skupaj z obveznimi počitki v resnici njihov zaveznik, ne pa sovražnik. 

Opozoril pa je še na eno zanimivo dejstvo. Kot trenutno kaže, bo Evropska unija že leta 2026 od vseh vozil s skupno maso nad 2,5 tone - seveda z določenimi izjemami za zasebno rabo - zahtevala, da imajo vgrajen tahograf. Direktiva je že v sklepni fazi bruseljskega zakonodajnega postopka. To pomeni, da bodo po letu 2026 tahografi oziroma njim podobne zapisovalne naprave pristale v veliki večini kombijev za prevoz blaga in tudi oseb, ne glede na njihovo starost.

andrej.leban@zurnal24.si