Do razlike prihaja zgolj zaradi načina zaračunavanja uporabe avtocest, pojasnjuje časnik Jutarnji list, ki Slovenijo izpostavlja kot pozitivni primer uvajanja vinjet.

Za pot po avtocesti od Zagreba do Umaga je tako treba ob ovinku čez Slovenijo odšteti slabe tri evre manj, kot če bi potovali čez Reko in predor Učka. Pri tem pa je vožnja daljša za zanemarljivo malo kilometrov, navaja časnik.

Cestnina od Zagreba do Reke namreč znaša 69 kun (9,20 evra), za vožnjo skozi predor je treba odšteti 24 kun (3,20 evra) in po istrskem ipsilonu še 34 kun (4,50 evra), medtem ko v Sloveniji zadošča plačilo 15 evrov za tedensko vinjeto.

Morda je tudi to razlog, zakaj imajo Slovenci na svojih avtocestah dvakrat več prometa in zaslužijo več denarja kot hrvaška avtocestna podjetja, ocenjuje zagrebški časnik.

Hrvaška ima 1.251 kilometrov avtocest, Slovenija pa 607. Pri sosedih skrbijo za avtoceste štiri družbe, dve sta državni. Če primerjamo zgolj obe državni podjetji z Družbo za upravljanje avtocest v RS (Dars), pa v Sloveniji s cestninami zaslužijo 440 milijonov kun (58 milijonov evrov) letno več kot na Hrvaškem, dodaja časnik.

Hrvaški prometni strokovnjaki niso soglasni, ali bi Hrvaška s svojimi avtocestami ustvarjala več zaslužka, če bi uvedla vinjete. Sicer pa je hrvaška vlada pred kratkim napovedala, da bo avtocestno mrežo ponudila v večdesetletno koncesijo.