Agencija za varnost prometa je v sodelovanju s Policijo danes začela z evropsko usklajeno nacionalno preventivno akcijo Hitrost, ki bo potekala do 27. marca 2022, maraton nadzora hitrosti pa bo v skorajda vseh državah Evropske unije potekal v četrtek, 24. marca 2022. 

Lani se je zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 2.982 prometnih nesreč, kar je šest odstotkov več kot 2020 (2.813). Kar je zaskrbljujoče, je število smrti, ki so posledica neprilagojene hitrosti. Lani je zaradi neprilagojene hitrosti umrlo 49 oseb, kar je enako kot v letu 2019 in kar 81 odstotkov več kot leta 2020, ko je umrlo 27 ljudi. Med smrtnimi žrtvami je bilo največ voznikov osebnih avtomobilov (15) in voznikov motornih koles (14). Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč so bili vozniki osebnega avtomobila, sledijo kolesarji in vozniki enoslednih motornih vozil. Delež kolesarjev se je v zadnjem petletnem obdobju povečal iz 7 na 12 odstotkov. 

Število hudo telesno poškodovanih (291 oseb) se je v letu 2021 povečalo za 14 odstotkov v primerjavi z letom poprej, število lažje telesno poškodovanih (1.427 oseb) pa se je povečalo za 9 odstotkov.

AVP predstavlja novo preventivno akcijo "Najhitrejši včasih ne pridejo na cilj", s katero želi javnost opozoriti na pomen vožnje, prilagojene hitrosti, voznim razmeram, na ustrezni varnostni razdalji in na zaviralno pot. 

Foto: AVP Agencija za varnost prometa

Mladi vozniki povzročijo skoraj štirikrat več nesreč kot starejši od 65

Iz statistike je razvidno, da se je največ smrtnih prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo ob koncu tedna. Lani je kar 20 oseb umrlo v soboto ali nedeljo, kar je največ v zadnjem petletnem obdobju. Kar 18 od 49 oseb je zaradi neprilagojene hitrosti umrlo med 20. uro zvečer in 1. uro zjutraj. Preplet dejavnikov za najbolj usodne posledice je več kot očiten: alkohol, neprilagojena hitrost, konec tedna in nočne ure.

Mladi vozniki v starosti 18-24 let povzročijo skoraj štirikrat več prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti kot vozniki v starosti 65 let in več. Med povzročitelji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti v lanskem letu izstopata starostni skupini od 18-24 let in od 25-34 let. Udeleženci iz teh dveh starostnih skupin so povzročili skoraj polovico, kar 1.295 vseh prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti. Največ smrtnih prometnih nesreč je bilo zaradi povzročiteljev starostne skupine od 45-54 let (13 umrlih) in od 25-34 let (10 umrlih).

Vožnja pod vplivom alkohola in neprilagojena hitrost sta pogosta in žal vse prevečkrat usodna kombinacija prometnih nesreč. Lani se je od 1.513 prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci, 535 pripetilo zaradi neprilagojene hitrosti, delež torej znaša dobro tretjino.

V 2021 je policija ugotovila 124.421 kršitev cestnoprometnih predpisov s področja hitrosti. To predstavlja približno tretjino vseh ugotovljenih kršitev. 

Policija na 600 lokacijah po državi

Foto: AVP Agencija za varnost prometa Policija bo v času akcije po vsej Sloveniji izvajala poostren nadzor hitrosti "SPEED", ki je mednarodno usklajen in se bo izvajal na območju celotne Evrope ter ga organizira Evropska zveza prometnih policij ROADPOL. "Še posebej bi radi izpostavili četrtek, 24. marec 2022, ko vozniki v Sloveniji in praktično vseh državah EU lahko pričakujejo maraton nadzora  hitrosti. Načrtujemo, da bomo delovali na okoli 600 lokacijah, v nadzor pa bomo vključili vsa tehnična sredstva, ki jih imamo na voljo. Tako kot je praksa že zadnjih nekaj  let, bo slovenska policija tudi tokrat objavila lokacije, na katerih bomo delovali, na ta način pa želimo pokazati, da želimo delovati predvsem preventivno ter z željo, da vozniki z umirjeno ter defenzivno vožnjo pripomorejo k varnejšim cestam," je dejal Robert Vehovec iz Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi. Odgovorno obnašanje v prometu je nujno, začne pa se z vožnjo v skladu s predpisi in omejitvami hitrosti.

"Številni dejavniki, ki so povezani z objestno, tvegano in neprilagojeno vožnjo, povečajo nevarnost za nastanek prometne nesreče. Zaradi neprilagojene hitrosti smo lani zabeležili skoraj 3.000 prometnih nesreč. Višje kot so hitrosti, praviloma težje so posledice prometnih nesreč," je poudaril direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar. "Slovensko javnost pozivamo, naj z umirjeno vožnjo vsakdo prispeva k varnim potem za vse udeležence. Omejitve hitrosti so namenjene za našo lastno varnost. Zmerno in odgovorno vozite zato, ker se objestna vožnja lahko konča usodno, ne zato, da vas ne doleti kazen."

"Hitreje kot vozite, siloviteje boste trčili, kar lahko pomeni razliko med hudo prometno nesrečo in lahkim trčenjem. Dosledno upoštevajte vse omejitve hitrosti in jih prilagajajte razmeram na cesti."
Agencija za varnost prometa in Policija

Anamaria Hren, vodja Sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti cestnega prometa, AVP, je dejala: "V zadnjem 9-letnem obdobju ostaja neprilagojena hitrost ključen vzrok za smrtne prometne nesreče. V obdobju 2013-2021 je zaradi tega vzroka na slovenskih cestah življenje izgubilo za kar 7 polnih avtobusov ljudi oziroma 356 oseb. Še veliko več pa jih je ostalo hudo poškodovanih, zaznamovanih za vse življenje, zaradi česar trpijo le ne sami, temveč tudi njihovi bližnji in prijatelji."

Med 1. januarjem in 11. marcem letos se je po trenutno dostopnih začasnih podatkih na slovenskih cestah zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 480 prometnih nesreč. Dve osebi sta v teh prometnih nesrečah izgubili življenje, 24 je bilo hudo, kar 197 pa lažje poškodovanih. 

Foto: Profimedia Asistenčni sistemi, avto, voznica, vožnja

Če vozimo s prilagojeno hitrostjo, lahko pravočasno reagiramo

Med vožnjo moramo zaznati čim več podrobnosti na cesti in okrog nje. S povečanjem hitrosti se voznikovo vidno polje zožuje – to privede do t. i. tunelskega vida. Čim hitreje vozimo, tem dalje izpred vozila usmerjamo pogled, ožje je naše vidno polje. Zato težje zaznamo ali sploh ne zaznamo dogajanja ob cesti, kolesarjev, pešcev, ki želijo prečkati vozišče, morebitnih vključevanj z bočnih cest oziroma ne predvidimo dogodka, ki bi ga pri manjši hitrosti sicer lahko, pojasnjujejo na AVP. Če vozimo s prilagojeno hitrostjo in smo pozorni na dogajanje tudi daleč pred svojim vozilom, lahko pravočasno zaznamo prometno ureditev in dogodke ter predvidimo njihov potek in ustrezno ter varno reagiramo.

Na podlagi statističnih podatkov je dokazano, da je v primeru trka vozila v pešca ali kolesarja pri 30 km/h, tveganje za smrtne ali hude poškodbe pešca relativno majhno (10 %). Pri višjih hitrostih se tveganje izrazito poveča. Trk avtomobila pri hitrosti 50 km/h v pešca je enak padcu z višine 9,8 m. Pri hitrosti vozila s 60 km/h je verjetnost preživetja pešca samo še 10 %, tveganje za smrt pa kar 90 %. Omejitve hitrosti v naseljih, območjih umirjenega prometa in območjih omejene hitrosti so namenjene predvsem zaščiti ranljivejših udeležencev v prometu (pešci, kolesarji).

Agencija za varnost prometa in Policija svetujeta:
• v naseljih bodite pozorni na ranljivejše udeležence, pešce in kolesarje ter upoštevajte omejitev hitrosti;
• zmanjšajte hitrost vožnje v bližini otroških igrišč, šol in vrtcev, domov za starejše ter pred prehodi za pešce;
• na regionalnih cestah in pri zavijanju oz. vključevanju dodatno preverite, ali se ne približuje motorist oz. drugo vozilo;
• ohranjajte ustrezno varnostno razdaljo, da se lahko pravočasno ustavite;
• v slabših pogojih vožnje, v mraku, megli, močnih nalivih, zmanjšajte hitrost zaradi slabe vidljivosti in dejstva, da se na mokri podlagi zavorna pot podaljšuje;
• čeprav se vam mudi, ne vozite prehitro, raje sporočite, da boste prišli kasneje.

dezurni@styria-media.si