Doslej sem sedel v že kar nekaj avtomobilih s hibridno tehnologijo, ena od splošnih ugotovitev pa je, da se znamke te tehnologije, ki v prihodnjih letih gotovo še veliko obeta, lotevajo po svoje in vsaka z lastnimi končnimi cilji.

Tako Toyota kot starosta tovrstnega pogona vztrajno napoveduje, da bodo hibridi, še posebej priključni, izpodrinili dizle tudi v Evropi, ko bodo le evropske vlade pripravljene priznati škodljivost dušikovodikov in trdnih delcev, drugi svoje hibridne različice za zdaj delajo bolj zaradi Američanov, ki "umazanih" dizlov ne marajo, tretji pa so začeli kombinirati prav dizelski motor in električni pogon za kar najboljšo učinkovitost ob zelo spodobnih zmogljivostih.

Tehnologija drži vodo

E300 bluetec hybrid  je polno ime ene od takšnih kombinacij iz delavnic Mercedes-Benza. Že ime pove, da gre hkrati za kombinacijo dizelskega in električnega pogona, kar je novost med premium vozili tega formata, številka pa ga poskuša umestiti glede na moč.

Foto: Andrej Leban Mercedes-benz E-hybrid Splošni občutek po druženju s testnim mercedesom je, da tehnologija drži vodo, saj jim je veliki limuzini uspelo porabo zmanjšati na raven vsaj za številko manjših avtomobilov, hkrati pa je po moči primerljiv s šestvaljnikom iz običajnega E300 CDI. Veliko dela so opravili tudi glede nežnega preklapljanja in sodelovanja obeh pogonov, prav tako uporabnost avta ni praktično v ničemer okrnjena.

Hibridno zvezdo torej poganja znani 2,2-litrski štirivaljni dizelski motor s 150 kilovati moči iz E250 CDI, med dizlom in menjalnikom pa je v ohišje sklopke inovativno modularno umeščen še 20-kilovatni električni motor z največjim navorom 250 njutonmetrov. Celotni hibridni sklop skupaj z litij-ionsko baterijo tehta zmernih 100 kilogramov, serijski pa je sedemstopenjski samodejni menjalnik. Pogon skupaj zmore 170 kilovatov moči in 500 njutonmetrov navora, od teh je električni del na voljo od starta dalje.

Praksa potrjuje teorijo

Tovarniške številke navajajo, da je kombinirani pogon za 15 odstotkov manj potraten v primerjavi z modelom E250 CDI in za kar 35 odstotkov manj kot šestvaljni E300 CDI z enako nominalno močjo. Tudi praktični preizkus temu v veliki meri pritrjuje. Vožnja, ki je vključevala tako veliko mestne gneče kot avtoceste, je brez pretiranega varčevanja po našem izračunu na sto kilometrov vzela 7,3 litra dizelskega goriva, potovalni računalnik je kazal še pol litra manj. Za avtomobil takšnih mer vsekakor zelo ugoden rezultat, h kateremu pripomore dejstvo, da lahko elektrika pri manjših hitrostih povsem prevzame poganjanje zadnjega para koles, medtem ko je funkcija jadranja, torej ugasnjenega glavnega motorja, tudi pri večjih hitrostih zelo pogosta.

Tudi po izpustih ogljikovega dioksida (CO2) je mercedes pri vrhu, saj je s 109 grami CO2 denimo izenačen z za številko manjšim in šibkejšim BMW 320d ED, medtem ko je hibridna petica sploh zelo težko primerljiva zaradi precej močnejšega pogona.

Preglasen

Hibridna zvezda pa seveda ni brez napak. Tako glasen štirivaljni dizel bi pri kateri drugi znamki "šel skozi", za filozofijo Mercedes-Benza pa je prehrupen. Testni avtomobil zaradi drugačnih zahtev tudi nima izklopljivega ESC. V redu, za driftanje je prav gotovo primernejši kakšen AMG, vseeno pa že ob prvem snegu avto na parkiriščih deluje sila nebogljeno.

Foto: Andrej Leban Mercedes-benz E-hybrid Notranjost je bila z zadnjo prenovo sicer nekoliko dodelana, vseeno pa se vidi, da se je ekipa okoli Roberta Lešnika bolj osredotočila na zunanjost kot notranjost, kjer stroge ravne linije in klasični gumbi ne sledijo več zahtevam časa. Da gre za hibrida, izdaja le majhen merilnik električne energije na instrumentni plošči. Tako zadaj kot v prtljažniku je veliko prostora.

Na ravni cesti je hibrid predvsem udoben, v zavojih pa začne nos 1,8-tonskega vozila hitro pokimavati, zavore primejo dokaj pozno. Očitno je torej, da ostrino raje prepušča tekmecema iz Bavarske, sam pa skrbi predvsem za mehko in telesom prijazno pobiranje neravnin.

Bi ga imeli? Ni za vsakogar.

Končna ocena in priporočilo za nakup sta odvisna od marsičesa. Če so v ospredju stroški registracije in goriva ter prostorna notranjost, je hibridni mercedes kot funkcionarsko ali direktorsko vozilo zelo močan konkurent, saj se z za razred primerno serijsko opremo cena začne pri 52.550 evrih, kar je zaradi prizemljene prostornine motorja in posledično manjšega davka ovrednoteno šest tisočakov pod enako močnim V6 dizlom in "le" štiri tisočake nad šibkejšim E250 CDI. Tudi med tehnikalijami je veliko bombončkov, denimo glavne LED-luči, aktivna varnost je na zelo visoki ravni.

Težko pa se postavlja ob bok kombinaciji dizla in avtomatike, kot ju imata denimo BMW v modelu 525d ali Audi pri A6 2,0 TDI, tudi vozniške emocije med vožnjo govorijo v prid tekmecema.

A kot vedno ima vsak kupec lasten pogled in favorita med tehnologijami. Tistim najbolj ekološko ozaveščenim pa gre tako ali tako v nos, da kombinacija električnega in dizelskega pogona ne bo nikoli tako čista, kot je kombinacija z bencinskim motorjem.

Podatki o vozilu (Mercedes-Benz E300 BlueTEC HYBRID)

Pogon: kombinacija turbodizelskega in električnega motorja
Najvišja skupna moč: 150 kW (204 KM) pri 3.800 vrtljajih
Najvišji navor: 500 Nm med 1.600 in 1.800 vrtljaji
Pospešek: 7,9 sekunde od 0 do 100 km/h
Največja hitrost: 238 km/h
Poraba na testu: 7,3 l/100 km, 109 g CO2/km
Cena: od 52.550 evrov