Najbolj prodajani avtomobilski razred v Evropi so že nekaj let križanci in športni terenci, ki dosegajo več kot 40 odstotkov prodaje, a le če jih vse od majhnih križancev do velikih športnih terencev zmečemo v skupni žakelj.
Če pa jih razdelimo v velikostne segmente in jih v vsakem obravnavamo posebej, so daleč pred njimi še vedno avtomobili spodnjega srednjega razreda s predstavniki, kakršni so VW golf, škoda octavia, opel astra, ford focus, renault megane, peugeot 308, fiat tipo, toyota corolla, hyundai i30 ali kia ceed. Ti modeli so v zadnjih desetletjih dobesedno okupirali evropski avtomobilski trg.
Dramatične spremembe
Pri agenciji za spremljanje avtomobilskega trga JATO Dynamics so se v študiji posvetili prav temu avtomobilskemu segmentu. Primerjali so prodajo avtomobilov spodnjega srednjega razreda različnih znamk leta 1999 in 2019, zadnjega običajnega leta pred izbruhom pandemije, ko gre za prodajo avtomobilov. Primerjava je pokazala dramatične razlike v deležih posameznih znamk.
Bolje bi bilo reči, da je izpostavila polom evropskih znamk, ki so prostor na tradicionalno njihovem trgu (razred se navsezadnje imenuje tudi »golfov razred«) odprle v začetku povsem marginalnim znamkam z daljnega vzhoda. Te so bile sposobne izkoristiti slabosti nič hudega slutečih evropskih ikon in igro obrniti v njihov prid. Študija kot znamki, ki sta izrazito prepustili prostor konkurenci, izpostavlja predvsem Renault in Opel.
Medtem, ko je bi Opel leta 1999 predvsem po zaslugi astre v Evropi sposoben doseči 821 tisoč kupcev, jih je leta 2019 dosegel le 223 tisoč. Samo prodaja astre je s 671 tisoč primerkov padla na 119 tisoč. Podobno se je zgodilo Renaultu, ki je pred dvema desetletjema prodal 610.000 meganov, leta 2019 pa je v spodnjem srednjem razredu zabeležil le še 306 tisoč registracij. Fordu je prodaja focusov v istem času s 588 padla na 399 tisoč prodanih avtomobilov, Fiatu pa v tem razredu s 160 tisoč na 76 tisoč. Volkswagnu je po drugi strani uspelo precej uspešno zdržati pritisk, saj mu je prodaja v spodnjem srednjem razredu z 803 tisoč v dveh desetletjih padla le na 726 tisoč prodanih vozil.
Premijske znamke in Korejci
In kam so kupci kombilimuzin spodnjega srednjega razreda odšli? Nekaj kupcev so jim pobrale premijske znamke, kakršne so Audi, BMW ali Mercedes-Benz, ki so ta razred napadle z mercedesom razreda A, BMW serije 1 in audijem A3. Med napadalci je bila tudi Škoda, ki je leta 1999 prodala le 126 tisoč, leta 2019 pa že 326 tisoč octavij.
Največji prevrat pa je gotovo uspel dvojici korejskih znamk Hyundaiju in Kii. Ti sta bili leta 1999 v Evropi z zastarelima schumo in lantro praktično nepomembni, danes pa je povsem drugače. Kii je namreč v spodnjem srednjem razredu predvsem po zaslugi ceeda uspelo prodajo z 38 tisoč povečati na 259 tisoč avtomobilov, Hyundai pa je po zaslugi hyundaija i30 prodajo v tem razredu s 27 tisoč povečal na 234 tisoč avtomobilov. Skupaj tekmecem prevzameta dobrega pol milijona prodanih avtomobilov na leto.
Prodajo pa kvarita tudi japonskim tekmecem Hondi, Mazdi in Mitsubishiju, ki v tem razredu tudi beležijo padce. Izjema je le Toyota, ki ji je prodajo corolle (in aurisa) uspelo v dvajsetih letih s 174 tisoč povečati na 343 tisoč avtomobilov.
Ob tem bi lahko našli izgovor, da so evropske znamke svoja prizadevanja usmerile predvsem na križance in športne terence, vendar imata obe korejski znamki močne adute tudi v tem segmentu. Umik z originalnih položajev je torej več kot očiten, še bolj pa je prišel do izraza lani, saj sta korejski znamki zelo dobro prestali tudi krizo z dobavo polprevodniških čipov.
Medtem ko sta bila denimo Škoda in Volkswagen prisiljena zaradi pomanjkanja polprevodnikov neprestano ustavljati proizvodnjo, kar se je odrazilo tudi v zamudah pri dobavi avtomobilov, je bilo v Hyundaijevih in Kiinih evropskih tovarnah veliko manj ustavitev.