Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, ki se te dni vrti na interpelacijskem ražnju tako koalicijskih, še bolj pa opozicijskih kritik, je v petek morda za koga prijetno presenetil z izjavo, da bo predor Markovec na hitri cesti med Koprom in Izolo kmalu izvzet iz vinjetnega cestninskega sistema. S tem naj bi bila odprta pot za težko pričakovane spremembe na stari obalni cesti, saj želita lokalni skupnosti občin Izola in Koper na tem dragocenem koščku morske obale vzpostaviti turistično-rekreacijske površine.

"Skupaj z lokalnimi skupnostmi iščemo rešitve, da bi nevinjetni promet umaknili z obalne ceste in v teku je že medresorska obravnava predloga uredbe za spremembo kategorizacije tega dela hitre ceste skozi predor, da bi bil potem ta odsek kategoriziran kot glavna cesta, na kateri bo torej možno voziti brez vinjet," je dejal Gašperšič in glede na povzetek STA dodal, da "čakajo še na soglasje Darsa, pri čemer pa ne pričakuje težav."

"Računamo, da bo ta sprememba kategorizacije res lahko izvedena v zelo kratkem času, predvidoma še v septembru," je dobeseden citat ministrove obljube.

Kdo zdaj tukaj javnost (spet) vleče za nos?

Ministrova obljuba o učinkoviti in hitri spremembi deluje zelo všečno, a ima velik problem - Darsa kot upravitelja odseka hitre ceste in tudi investitorja v kar 166 milijonov vreden predor Markovec z idejo menda sploh še niso seznanili, čeprav na ministrstvu le še "čakajo na soglasje".

Že septembra? Takole so za zurnal24.si odgovorili na Darsu, ko smo jih vprašali za podrobnosti glede novega režima: "Uradnega predloga ministrstva do zdaj nismo prejeli, zato ga ne moremo in v tem trenutku tudi ne želimo komentirati. Če ga bomo prejeli, ga bomo temeljito preučili in nanj tudi odgovorili." O soglasju torej še ne duha ne sluha.

Na ministrstvu za infrastrukturo so naknadno za zurnal24.si pojasnili, da so pripravili predlog spremembe kategorizacije hitre ceste med Koprom (Semedela) in Izolo v glavno cesto. "Ker pa s predlaganim ukrepom neposredno posegamo v sistem cestninjenja, na podlagi katerega Dars pridobiva prihodke za odplačilo v preteklosti najetih posojil, smo za mnenje o tovrstnem ukrepu povprašali tudi upravljavca te ceste. Šele po pridobitvi tega mnenja, bomo nadaljevali s postopkom in odločanjem glede ustreznosti te rešitve."

Kdaj naj bi poslali pošto na Dars in kako to, da jo ta hip poštna služba očitno še vedno prevaža nekje po vsega 2,2-kilometrskem odseku med sedežem ministrstva na Langusovi 4 ter Dunajsko cesto 7, kjer je ljubljanska operativna izpostava Darsa, ni znano. 

Črte bi lahko narisali takoj

Se pa napovedane spremembe režima na obali zelo veselijo v lokalni skupnosti. Martina Miklavčič Šumanski, predstavnica za stike z javnostjo občine Izola, je dejala, da spremembo že nestrpno pričakujejo, saj so v preteklosti z različnimi študijami in dokumenti dokazovali, kako pomembna je vrnitev območja zdajšnje obalne ceste v roke lokalne skupnosti, ki bo razvoj vodila s poudarkom na turizmu, športu in rekreaciji. "Vsi bomo pridobili, turisti, okoliški prebivalci in tudi morje," poudarja.

Država je sicer priobalno cesto pred časom že vrnila v upravljanje lokalni skupnosti, a zaradi zakonodaje, ki v primeru plačljive avtoceste zahteva brezplačno vzporedno cesto, doslej še ni našla rešitve za dokončno slovo od priobalne ceste. Ker bi bil predor Markovec po novem izvzet iz sistema cestninjenja, pa bi odpadle tudi formalne ovire.

Miklavčič Šumanski dodaja, da bi v primeru zaprtja predora Markovec zaradi izrednega dogodka zdajšnja obalna cesta še vedno lahko služila kot intervencijska pot, sicer pa jo nameravajo v celoti nameniti rekreativcem. Tako nameravajo že kmalu po formalni vzpostavitvi novega režima tudi zarisati ustrezne črte in promet kolesarjev preusmeriti na zdajšnjo cesto.

Za celotno preureditev območja in izgradnjo infrastrukture pa bo potrebnega več časa, saj bo za izpeljavo drznih načrtev potrebnih še veliko soglasij, med drugim okoljskega ministrstva zaradi številnih zaščitenih območij za živali in rastline na tem območju. 

andrej.leban@zurnal24.si