Motoristi. Slovenija v primerjavi z drugimi članicami Evropske unije (EU) spada med najnevarnejše države za voznike motornih koles, piše v zadnjem poročilu Evropskega sveta za prometno varnost. V njem je navedeno, da je pri nas vožnja z enoslednim vozilom (motorjem) kar 50-krat nevarnejša kot vožnja z avtomobilom.

Problem pa ni zgolj v infrastrukturi, kot pravijo strokovnjaki, ampak tudi v slabem poznavanju cestnoprometnih predpisov in sploh slabem znanju slovenskih voznikov. Evropski svet jih namreč glede na prej omenjeno uvršča na predzadnje mesto med Evropejci, za njimi so le Hrvatje.

Po dolgi zimi je ključnega pomena, da preverimo delovanje motorja in telo pripravimo na vožnjo. Idealno bi bilo, če bi opravili kar kakšen tečaj. Na cesto gremo šele, ko smo dobro pripravljeni.

Robert Štaba, zavod Varna pot

Slaba infrastruktura
“Motoristične zveze in Avto-moto zveza Slovenija (AMZS)na problem slabe infrastrukture v obliki dotrajanega asfalta opozarjajo že vrsto let,” je kritičen inšturktor varne vožnje pri AMZS Brane Legan. Težava je večplastna in poleg dotrajanih cestišč obsega tudi pomanjkanje primernih poligonov, po njegovem mnenju pa težavo predstavlja tudi preslabo psihofizično stanje voznikov.

Podatki slovenske policije kažejo, da se največ hudih nesreč na motorjih zgodi ravno v tem času, ko je asfalt še mrzel in velikokrat tudi moker, vozniki pa po doglem mirovanju precenjujejo svoje zmožnosti. “Pred prvo vožnjo mora voznik poskrbeti tako zase kot za motor. Na zadnjem je treba opraviti pregled vseh vitalnih delov in odpraviti napake. Še posebno pomebno je stanje pnevmatik in vilic, pogonskega motorja in drugega. Preden sedejo na motor, pa morajo vozniki opraviti tudi telesne priprave, predvsem pa na cesto iti počasi in umirjeno,” pove Legan.

Stanje na slovenskih cestah je porazno. Na številnih odsekih je cestišče celo tako poškodovano, da bi zadostila zgolj preplastitev. Varnost bi najbolj izboljšali z manjkajočimi poligoni in dirkališčem.

Tadej Jereb, poškodovan motorist

Število smrtnih žrtev upada
Število smrtnih žrtev se v zadnjih letih sicer zmanjšuje, lani se je v primerjavi z letom poprej zmanjšalo za tretjino in se je ustavilo pri 31. Za to je v veliki meri odgovorna sprememba zakona o omejitvi moči enoslednih vozil za mlade voznike, ugodno pa naj bi na varnost po mnenju policije letos vplival tudi poostren nadzor nad kršitelji s pomočjo helikopterjev.

Z rebalansom več za lamele
Lani je prometno varnost motoristov ministrstvo za promet (MP) poskušalo izboljšati s preventivno postavitvijo jeklenih varnostnih ograj na kritičnih odsekih državnih cest in dodatnih lamel (zaščita na ograji) za motoriste. Od aprila pa do konca leta jih nameravajo namestiti še 74,5 kilometra. Ob rebalansu proračuna bo po zagotovilih MP predlagano povečanje namenskih sredstev za lamele iz 130 tisoč na 200 tisoč evrov.

Mini intervju: Mateja Pivk, urednica Motosvet.com
Statistika govori, da so mladi motoristi bolj ogroženi?
Popolnoma normalno je, da se med mladimi začetniki pojavlja več napak kot med izkušenimi vozniki. Bolj skrb vzbujajoč je podatek, da je velik odstotek smrtnih žrtev v starejših skupinah (od 24 do 34 let).

Kako bi lahko izboljšali razmere?
Pripomogla bi pravilna vzgoja najmlajših, a rezultati te bi se pokazali šele čez slabi dve desetletji. Vsekakor pa bi ob tej priložnosti na srce položila dejstvo, da se otroci učijo z zgledi, kar pomeni, da bodo od staršev pobrali odnos do spoštovanja predpisov.

Kaj je razlog za veliko število nesreč motoristov?
Mentaliteta povprečnega voznika motornega kolesa se ne razlikuje od tiste, ki jo ima voznik avtomobila. Pri vseh zagotovo manjka cestne kulture, le da so vozniki avtomobilov manj izpostavljeni in pozneje plačajo za svoje neumnosti.