Uvajanje čistih goriv po oceni Bruslja upočasnjujejo tri glavne ovire: draga vozila, nizka sprejemljivost za potrošnike in pomanjkanje postaj za dovod goriva ali polnjenje. "Gre za začarani krog," poudarjajo.

Komisija zato predlaga sveženj zavezujočih ciljev za države članice glede minimalne infrastrukture za čista goriva, kot so elektrika, vodik in zemeljski plin, ter skupnih standardov EU za potrebno opremo.

Tako bo morala po predlogu komisije vsaka država članica postaviti minimalno število napajalnih postaj z enotnim vtičem. Za Slovenijo je predlagan cilj 3000 postaj do leta 2020, Bruselj pa ob tem načrtuje, da bo po naših cestah do leta 2020 vozilo 14.000 električnih vozil.

Enotni evropski vtič je bistven element za uvajanje tega goriva, ob tem izpostavljajo v Bruslju. Da bi prekinila negotovost na trgu, je komisija danes oznanila, da bo enotni standard za vso Evropo vtič tipa 2.

Sicer pa komisija predlaga tudi poenotenje na nekaterih drugih področjih. Postaje za dovod vodika se bodo tako po podanem predlogu povezale v mrežo, skupni standardi pa bodo zagotavljali mobilnost vozil na vodikov pogon. Pri utekočinjenem zemeljskem plinu, ki se uporablja v vodnem prometu po morju in celinskih plovnih poteh, pa komisija predlaga, da se do leta 2020 oziroma 2025 postaje za dovod utekočinjenega zemeljskega plina postavijo v vseh 139 pomorskih in celinskih pristaniščih na vseevropskem prometnem omrežju.

Utekočinjeni zemeljski plin sicer uporabljajo tudi tovornjaki, vendar je v EU samo 38 postaj za dovod. Komisija predlaga, da se do leta 2020 postaje postavijo na vsakih 400 kilometrov ob cestah vseevropskega prometnega omrežja. Javno dostopne standardizirane postaje za dovod stisnjenega zemeljskega plina, ki ga kot gorivo trenutno uporablja en milijon vozil, pa bodo v skladu s predlogom do leta 2020 na voljo po vsej Evropi na razdalji največ 150 kilometrov.

V Bruslju ob tem zagotavljajo, da bodo države članice te spremembe lahko izvedle tudi brez javnega financiranja, če bodo spremenile lokalne predpise in spodbudile investiranje zasebnega sektorja. Podpora EU pa je že na voljo v okviru programov vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) ter kohezijskih in strukturnih skladov.