Pri agenciji Reuters so dobili ekskluzivno možnost vpogleda v predlog dokumenta Evropske unije, ki napoveduje precejšnje spremembe glede varnosti motornih vozil. Evropska komisija naj bi predloge uradno predstavila v prihodnjih dneh.

Med drugim naj bi še letos stekli postopki glede reformiranja seznama obveznih tehnologij, ki jih bodo morali imeti prihodnji avtomobili. Zadnjič so ta dokument spreminjali leta 2009, čeprav je vmes razvoj aktivne varnosti v vozilih storil velikanske korake naprej.

Hkrati pa zadnja leta ne le Slovenija temveč celotna EU precej zaostajata za cilji glede mrtvih in hudo poškodovanih v cestnih nesrečah, saj je prodor novih asistentov počasna zaradi neobvezne (doplačilo) vgradnje. Samo lani je v članicah umrlo 25.500 ljudi, kar je dva odstotka več kot leto prej.

Prodor ISA sistema, kaj to sploh je?

Obveznima elektronskoma ABS za zaviranje in ESC za nadzor stabilnosti se bodo tako v prihodnje bržkone pridružili takoimenovani inteligentni pomočniki za hitrost (ISA) in avtonomni sistem zaviranja v sili (AEB). Če slednjega številni vozniki novih avtov že dobro poznajo, pa bo marsikatero novost v svet voznikov prinesel ISA sistem.

Pod to kratico so namreč združene različne tehnologije, od katerih so nekatere že uveljavljene, denimo prepoznavanje omejitev na znakih za hitrost, mnoge pa še ne. ISA sistemi se glede na delovanje po specifikaciji Evropskega sveta za pometno varnost (ETSC) delijo v štiri stopnjujoče kategorije: 

- Informirativni ISA - voznika opozarja o neki omejitvi hitrosti, ki jo avto razbere prek kamere ali prek GPS podatkov in navigacijske mape. Omejitev se izpiše vozniku na notranjem zaslonu, denimo med merilniki.

- Prostovljni ISA - voznik določi najvišjo hitrost, ki jo lahko doseže avto, razen v nujnih situacijah ("kickdown") pa avto ne dovoli preseganja - to v veliki meri povzemajo že obstoječi omejevalniki hitrosti.

- Asistenčni ISA - vozniku sistem pomaga samodejno prilagajati hitrost v skladu s trenutno omejitvijo - na trgu je le nekaj znamk, ki to že ponujajo, denimo Ford ali Mercedes-Benz. Sistem omogoča vozniku, da s pritiskom na plin "povozi" omejitev.

- Obvezni ISA - hitrost vozila je zaklenjena na veljavno omejitev.

Študije nakazujejo, da bi lahko z asistenčnim ISA sistemom (3. stopnja) zmanjšali število smrti na cestah za 21 odstotkov, z obveznim ISA (4. stopnja) pa kar za 46 odstotkov. Ideja za uvedbo ISA sistemov je, da bi bili prednastavljeno vklopljeni ob zagonu vozila.

Foto: Saša Despot Ford focus in prepoznavanje prometnih znakov

Nove sisteme bodo morali imeti vgrajene tudi tovornjaki, govori se o kamerah in drugih nadzornih sistemih za mrtve kote, ki bi vozniku slabo preglednega vozila omogočale, da bi se pri zavojih izognil pešcem in kolesarjem.

Konec vinjet?

Druga velika novost, ki jo snuje EU, pa je po pisanju Automotive News Europe sprememba pri plačevanju cestnin, ki bi bile tesno soodvisne od količine emisij nekega avta.

EU namerava očitno tudi vzpostaviti poenoten sistem cestninjenja na avtocestah za avtomobile, saj dokument s smernicami predvideva, da bi članice postopoma opustile časovno vezane cestnine (vinjete) s takšnimi, ki bi bile odvisne od prevožene razdalje. Leta 2023 naj bi to najprej povsod uvedli za gospodarska vozila, osebna bi sledila kasneje.

 Ali to drži, bo predvidoma znano v prihodnjih dneh.

dezurni@zurnal24.si