Avtomobilske tovarne bodo gotovo potrebovale manj ljudi, saj so elektromotorji precej bolj preprosti od motorjev na notranje zgorevanje. Študija nemške zveze IG Metall in inštituta za industrijski inženiring Fraunhofer je pokazala, da bi prehod na električni pogon kljub temu, da bo elektrifikacija ustvarila 25 tisoč delovnih mest, do leta 2030 lahko odnesel 75 tisoč delovnih mest v sestavi motorjev in menjalnikov.
Nihče v avtomobilski industriji sicer še ni objavil, koliko bi bilo presežnih delavcev v proizvodnji motorjev. Kot je poročal medij Automotive News Europe, BMW ocenjuje, da sestavljanje elektromotorja zahteva trideset odstotkov manj časa kot sestavljanje motorja na notranje zgorevanje. Če bi se za enak delež zmanjšalo tudi število delovnih mest, bi lahko bil padec res velik, saj samo v oddelku za sestavo motorjev v BMW-jevi tovarni v Dingolfiongu dela okrog 9.000 ljudi.
Poenostavitev proizvodnje
Proizvodnja elektromotorja zahteva toliko manj časa zato, ker so motorji na notranje zgorevanje veliko bolj zapleteni. BMW M5 denimo poganja motor z okrog 1.200 deli, ki tehta skoraj 200 kilogramov. Ima tudi 150 gibljivih delov, ki morajo delovati povsem usklajeno. In tovarna v Dingolfingu je le zadnja stopnja pri proizvodnji motorja, za katerega je komponente priskrbela vrsta dobaviteljev.
Elektromotor, ki ga sestavljajo v isti tovarni, je povsem drugačen. Ker je lahek, ga lahko dvigne en sam delavec, ima le nekaj deset sestavnih delov, gibljivih pa je še manj. Z njim motorizirani avtomobil pa je lahko prav tako zmogljiv kot najzmogljivejši bencinski ali dizelski.
Obsežna robotizacija
Seveda električni avtomobil potrebuje baterijo, a celice zanjo tovarna v celoti kupuje pri južnokorejskem Samsungu. Proizvodnjo baterijskih sklopov vrh vsega nadzorujejo roboti, ki preverijo vsako celico in z nje odstranijo potencialno umazanijo, preden jo zapakirajo v kovinsko ohišje. Proces proizvodnje baterij je torej razmeroma preprost in avtomatiziran ter potrebuje malo človeške delovne sile.
Proizvodnja električnih avtomobilov je za zdaj seveda zelo majhna. Proizvodnja elektromotorjev v Dingolfingu denimo zaseda le dobrih deset odstotkov zmogljivosti tovarne motorjev. Vendar pa se stanje počasi spreminja. BMW bo denimo po letu 2021 število motornih različic zmanjšal na polovico in ustrezno temu povečal proizvodnjo električnih avtomobilov, dobro tretjino okrog 133.000 delavcev pa že šolajo za proizvodnjo elektrificiranih avtomobilov. Jasno je, da vsi delavci ne bodo obdržali služb, kar lahko pomeni določene težave z brezposelnostjo, saj je BMW je le ena od avtomobilskih znamk, ki se uvrščajo med največje evropske zaposlovalce.
Panika in zopet panika. Kdo garantira , da bo res tako elektrificirano v bodoče in delovne sile povsod primanjkuje , …