Ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek, je pripravilo Akcijski program za alternativna goriva v prometu. Gre za temeljni dokument, s katerim naj bi začeli uresničevati pred dvema letoma sprejeto strategijo, po kateri naj bi v naši državi na področju cestnega prometa v naslednjem desetletju bistveno spremenili nakupne in tudi vozne navade ljudi. Osrednji cilj teh dolgoročnih sprememb je znižanje izpustov toplogrednih plinov in drugih emisij v ozračje, še posebej ob napovedih, da se bo rast cestnega tovornega prometa do leta 2030 v primerjavi z letom 2014 povečala kar med 60 do 80 odstotkov, osebnega potniškega pa za 30 odstotkov.

Ob tem analiza poudarja, da zaradi specifike poselitve pri nas javni potniški promet kljub morebitnim izboljšavam ne bo mogel prevzeti vodilne vloge pri mobilnosti ljudi, niti ne izdatno promoviranje kolesarjenja in pešačenja na kratkih razdaljah. Podatek, da le v vsakem tretjem osebnem vozilu na naših cestah sedi tudi kakšen sopotnik, pa je tudi zelo zgovoren.

Avto Več kot polovica rabljenih avtomobilov je vprašljivih

V skladu s strategijo bi država že čez šest let, torej leta 2025, omejila prvo registracijo osebnih vozil, ki imajo po deklaraciji višji delež CO2 od 100 gramov na kilometer, po letu 2030 pa bi se ta meja spustila celo na 50 gramov. Osrednjo vlogo pri preobrazbi voznega parka bi prevzeli električna vozila in priključni hibridi, velik poudarek pa želijo dati tudi različnim drugim vrstam alternativnih goriv, kot so utekočinjen naftni plin, vodik, stisnjen zemeljski plin in še posebej v tovornem prometu utekočinjen zemeljeski plin. Hkrati s temi načrti bi se seveda morala ustrezno širiti tudi mreža polnilnih postaj. 

"Akcijski program je zaradi izredno intenzivnih razvojnih sprememb na področju vozil na alternativna goriva in razvoja tehnologij okvirno pripravljen za dve triletni obdobji, za izvajanje ukrepov Akcijskega programa pa je predvideno, da se za vsako leto pripravi pregled izvedenih ukrepov ter njihova posodobitev za naslednje dveletno obdobje, ki bo upoštevala spremembe na trgu in spremenjene pogoje, saj se področje izredno intenzivno razvija."

Ministrstvo za infrastrukturo

Predstavljeni predlog prvega triletnega akcijskega načrta, ki ga bo obravnavala vlada, pa gre še nekaj konkretnih korakov dlje, kako bi z različnimi pozitivnimi ukrepi, spodbudami in omejitvami državljane pripravili k čimprejšnjemu razmisleku o nakupu avta z alternativnim pogonom. Vsi ukrepi skupaj naj bi glede na zapisano že letos znašali skoraj 41 milijonov evrov, prihodnje leto pa že slabih 63 milijonov. 

Predstavljamo nekaj najbolj zanimivih novih ali bistveno osveženih ukrepov.

ELEKTRIČNA VOZILA

• Zagotovitev izjem za vozila na električni pogon za vožnjo po rumenih pasovih, zagotovljeno parkiranje električnih vozil, vožnja v določene dele naselja zgolj z električnimi vozili. Ukrep naj bi trajal, dokler v Sloveniji ne bi bilo registriranih 20.000 električnih vozil.
• Brezplačno parkiranje v mestnih središčih za električna vozila in priključne hibride, kjer je veliko povpraševanje po parkirnih mestih. Izvaja se, dokler ne bo v Sloveniji registriranih 20.000 električnih vozil.
• Uvedba posebnih registrskih tablic za električna vozila,  če se vozilom na električni pogon zagotovijo zgoraj omenjene ugodnosti, ki jih je treba nadzirati. Že obstoječa električna vozila bi morala tablice zamenjati.
• Še pospeši se sofinanciranje nakupa baterijskih vozil (BEV) (tudi tovornih) in priključnih hibridov (PHEV) ob pomoči subvencij in ugodnih kreditov. Prihodnje leto naj bi po akcijskem načrtu sofinancirali že 1.420 električnih vozil in 220 priključnih hibridov (slednje le še v primeru nakupne cene do 40 tisoč evrov!).
• Predvideva se poenostavitev postopka za odobritev subvencije.
• Spremeni se sistem bonitet za uporabo službenega vozila, po novem bi bila električna vozila v bistveni prednosti. Trenutni sistem spodbuja uporabo starejših vozil, ne glede na ogljični odtis. 
• Do leta 2023 bi morala električna vozila imeti v lastništvu javnega sektorja vsaj 30 odstotni delež.
• Sofinanciranje nakupa in postavitve polnilnih postaj, vključenih v pametno mrežo.
• Vzpostavitev evidence polnilnih postaj z vsemi podatki in tehničnimi karakteristikami, vzpostavitev aplikacije za pametne telefone z informacijami o trenutni zasedenosti.
• Priprava predpisa, ki bi od ponudnikov polnilnih postaj zahteval "ad hoc" polnjenje tudi za nečlane s kreditno kartico ali mobilno denarnico. 
• Vožnja električnih lahkih tovornih vozil z izpitom B kategorije, tudi če presegajo skupno dovoljeno maso 4,5 tone. 
• Usposabljanje za izobraževalne progame in učne vsebine, ki jih zahtevajo nove tehnologije.

Foto: Profimedia LPG avtoplin

VOZILA NA PLIN

• Uvedla naj bi se velika novost, sofinanciranje predelave vozil na utekočinjen naftni plin (UNP oz. LPG). Leta 2019 je ta ukrep predviden za 2.000 vozil, leta 2020 že za 4.000 vozil. Izračun kaže, da sedem vozil UNP dosega enak učinek pri okoljskih ciljih, kot en električni avto.
• Podobno tudi sofinanciranje nakupa vozil na stisnjeni zemeljski plin (SZP).  
• Znižanje trošarin na UNP na najnižjo mogočo in s tem pocenitev energenta (do registriranih 50.000 vozil na UNP). 
• Znižanje okoljske dajatve za onesnaževanje s CO2 in znižanje plačila letne dajatve za uporabo vozil za UNP in SZP.
• Sofinanciranje nakupa vozil na utekočinjen zemeljski plin (UZP), ki je alternativno gorivo predvsem v tovornem prometu. Za ta tip pogona so predvideni še ukrepi s področja znižanja dajatev in cestnin ter povečevanje števila polnilnih postaj.

VODIK

• Izdatno kreditiranje in sofinanciranje nakupa osebnih vozil in avtobusov na vodik. 
• Vzpostavitev dveh novih polnilnih postaj na vodik.
• Sofinanciranje pilotnega projekta vzpostavitve proizvodnje vodika iz viškov električne energije.

andrej.leban@zurnal24.si