Električni skiroji so lahko precej uporabna prevozna sredstva in se oglašajo tudi kot rešitev vožnje na zadnjo miljo za tiste, ki jim ni do pešačenja. A prinašajo tudi nevarnosti, ki se jih malokdo zaveda.
Verjetno je že marsikdo na cesti doživel takšen scenarij. Po cesti v mestu se z avtomobilom peljete 40 do 50 kilometrov na uro, ko mimo vas švigne tip na električnem skiroju, ki se mu komaj izognete. Vozi namreč z enako ali celo večjo hitrostjo od vas in brez vsake zaščitne opreme, morda le s kolesarsko čelado, nevarno vijuga med avtomobili, pešci, kolesarji in drugimi udeleženci prometa.
"Kako je to mogoče?", se vprašate, saj ste v medijih prebrali, da je hitrost električnih skirojev zakonsko omejena na 25 kilometrov na uro in si morajo prostor, če je ta na voljo, deliti s kolesarji na kolesarski cesti ali pa ob robu ceste. Marsikateri "skirojist" pa s svojim vozilcem divja krepko hitreje od petdesetih kilometrov na uro in se ob tem še zelo objestno vede.
Nedavno so pri Skupni občinski upravi občin Ribnica, Loški potok, Sodražice in Lašče objavili spodnjo fotografijo, kako je uporabnik e-skiroja mimo merilnika hitrosti po občinski cesti z omejitvijo 50 km/h drvel kar 61 km/h (upoštevan odbitek). S fotografije so redarji jasno razbrali, da gre za otroka, starega manj kot 14 let. Primer so predali policiji.
Samo prejšnji konec tedna so se pri nas zgodile tri hujše nesreče z udeležbo e-skirojev, njihovi vozniki so končali v bolnišnicah.
Na voljo v trgovinah, te si pilatovsko perejo roke
Zanimivo je, da lahko električne skiroje, ki omogočajo vožnjo hitreje od 25 kilometrov na uro, kupite v številnih trgovinah s športno opremo, pa tudi v drugod. E-skiroji, ki omogočajo velike hitrosti, so torej prosto dostopni, treba jim je le "odkleniti" blokado.
Na spletni strani telekomunikacijskega ponudnika T-2 na primer poleg oglasa za električni skiro ECO speed 10X kar sami navajajo, da ima lahko veliko večjo zmogljivost od zakonsko dovoljene in da lahko uporabnik z njim dosega hitrosti do 60 kilometrov na uro. Dodajajo sicer, da to velja le v primeru vožnje izven prometa. Poleg pa omenjajo, da se lahko kupci za tovrsten odklep hitrosti obrnejo na pooblaščeni servis.
Na T-2 smo se obrnili z vprašanjem, ali glede na napisano kupcem teh električnih skirojev namigujejo, da lahko zmogljivosti odklenejo, z njim drvijo po cesti (kar se glede na opažanja v prometu dogaja), odgovornost za posledice pa prelagajo na kupca oziroma servis.
Odgovarjajo, da "področje omejitve hitrosti ureja Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) s katerim se določajo prometna pravila ravnanja v cestnem prometu – tj. promet vozil, pešcev in drugih udeležencev cestnega prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet. V opisu izdelka je opisano, da je višja hitrost mogoča izključno izven prometa. V kolikor stranka uporablja skiro izven cestnega prometa (dirkaške proge) je lahko hitrost višja."
Dodajajo, da so se zato, da ne bi prihajalo do podobnih nejasnosti, z dobaviteljem dotičnega električnega skiroja dogovorili, da opis popravi oz. dodatno razjasni.
Povzročitelji nesreč z e-skirojem se o teži svojih dejanj velikokrat zavedo šele, ko se vpletejo zavarovalnice z zavarovalnimi zahtevki. Povprečna škoda iz zavarovanj splošne odgovornosti za poškodbe oseb se giblje med 3.000 in 4.000 evrov, pravijo pri Zavarovalnici Triglav. A tudi zavarovanje e-skiroja oz. mikromobilnosti, ki ga ponuja že večina zavarovalnic, je nično, če je lastnik posegal v vozilo in spremenil lastnosti v nasprotju z navodili proizvajalca!
Na AVP vse bolj zaskrbljeni
Tudi pri Agenciji za varnost prometa (AVP) opažajo, da se na trgu pojavljajo ponudniki, ki oglašujejo in ponujajo skiroje, ki jih je mogoče precej enostavno predelati, da presegajo z zakonom določeno hitrost. Nekateri trgovci celo ponujajo stik s podjetji, ki se ukvarjajo s predelavami.
To je trend, ki so ga pri AVP opazili in o tem opozorili tudi uporabnike električnih koles. Dodajajo pa, da je nadzor trga predvsem delo tržne inšpekcije, ki ima za to tudi ustrezne pristojnosti.
Tudi pri Policiji ugotavljajo, da so električni skiroji postali zelo priljubljeno prevozno sredstvo, kar je še posebej izrazito v poletnih mesecih. Glede na to, da je uporaba električnih skirojev, ki lahko vozijo hitreje od 25 kilometrov na uro, prepovedana, se jim prodaja predelanih vozil, ki lahko vozijo hitreje, zdi neprimerna.
Dodajajo, da je lahko električni skiro zaradi zelo ozke silhuete, majhnih koles in hitrosti tudi zelo nevarno prevozno sredstvo. To zanje še posebej velja v primeru, ko vozniki električnih skirojev ne upoštevajo cestno prometnih predpisov, kar je tudi vožnja s preveliko hitrostjo.
Za nesrečo največkrat kriv voznik skiroja
To se odraža tudi v statistiki prometnih nesreč. Leta 2023 so namreč obravnavali 235 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki električnih skirojev, ki so bili večinoma tudi povzročitelji nesreč. Da ta trend ni povsem nov, kaže tudi podatek, da so že leta 2022 obravnavali 232 prometnih nesreč z udeležbo voznikov električnih skirojev. Veliko uporabnikov je pod vplivom alkohola.
Lansko leto se je sicer hudo telesno poškodovalo 30 voznikov električnih skirojev, leta 2022 pa 31. V obeh letih je lažje telesne poškodbe utrpelo 166 voznikov električnih skirojev. Leta 2022 sta dva voznika električnih skirojev v prometni nesreči tudi umrla, lani pa je leto na srečo minilo brez smrti v prometnih nesrečah z udeležbo voznikov električnih skirojev. Tudi letošnje leto ni minilo brez takšnih nesreč.
Bolj natančen podatek o letošnjem dogajanju so nam zaupali pri AVP. Po njihovih podatkih je bilo v obdobju med 1. januarjem in 15. julijem 121 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki električnih skirojev. Vozniki električnih skirojev so povzročili kar 69 odstotkov teh nesreč. V nesrečah se je huje poškodovalo 13, lažje pa 83 voznikov električnih skirojev. Nesreč s smrtnim izidom na srečo ni bilo.
Policija brez pristojnosti, lovili bi jih lahko le z radarji
Policija sicer v poletnih mesecih ob rednem delu pogosteje nadzira tudi voznike električnih skirojev, posamezne policijske postaje pa občasno izvajajo tudi poostrene nadzore nad temi udeleženci v cestnem prometu, čeprav vsaj v večjih mestih policija pristojnosti meritev hitrosti velikokrat prepušča občinskim redarstvom. A slednja nimajo pooblastila ustavljanja kršiteljev in nadzora vozila.
Maja deležniki na področju prometne varnosti izvedli tudi nacionalno akcijo "Mikromobilnost", ki je vključevala tudi električne skiroje. Pri nadzoru nad stanjem na področju električnih skirojev so trenutno sicer omejeni na ugotavljanje prekoračitev dovoljene hitrosti s pomočjo obstoječih mobilnih merilnikov hitrosti. Zakon jim namreč ne omogoča, da bi sporni električni skiro odpeljali na tehnični pregled, tako kot denimo moped, pri katerem sumijo, da ga je lastnik nezakonito predelal.
Pri AVP so že jasno in večkrat izrazili svoje stališče glede predelav električnih skirojev. Zakon je dovolj nedvoumen, ravno tako kot so zelo jasne in prepričljive tudi številke v statistiki ponesrečenih in v nesrečo vpletenih voznikov.
Zaradi konstrukcijskih posebnosti teh vozil zahteva namreč vožnja z njimi posebno pozornost in precej spretnosti zaradi visokega težišča, majhnih koles, vpetja brez vzmetenja, zaostajanja prednje osi, ozkega krmila in podobnih elementov. Zato so pogosti in nevarni že padci s serijskimi, kaj šele predelanimi električnimi skiroji, ki tehnično niso prilagojeni večjim hitrostim.
Svoja stališča v zvezi s tem in predlagane ukrepe so pri AVP zapisali v Resoluciji o varnosti v cestnem prometu 2023 – 2030. V povezavi s predelanimi električnimi skiroji predlagajo povečanja pristojnosti policije, inšpekcijskih služb in občinskih redarjev ob ugotovitvah tehničnih nepravilnosti, preučitev uvedbe obveznega zavarovanja odgovornosti in poenostavitev postopka zaplembe za lahka motorna vozila, ki niso v skladu z zakonodajo.
Zdaj je torej na potezi država, konkretno vlada, da z dogovorom med večimi ministrstvi in usklajenimi popravki zakonodaje omogoči učinkovit nadzor nad prodajo in uporabo takšnih izdelkov.
Na e-skiro šele takrat kot na moped
Na AVP se zavzemajo tudi za dvig starostne meje za uporabnike vsaj na 15 let. Evropski svet za preventivo je sicer predlagal minimalno starost 16 let. Prizadevajo si tudi za uvedbo usposabljanja osnovnošolcev za pridobitev dovoljenja za vožnjo električnega skiroja po vzoru kolesarskega izpita, hkrati pa se zavzemajo tudi za izgradnjo ustrezne infrastrukture in povečanje preventive na tem področju.
Ključna pa je tudi ozaveščenost staršev, da električni skiro ni najboljša rešitev za aktivno mobilnost njihovih otrok. Voznik električnega skiroja, ki je mlajši od 18 let, mora sicer biti star vsaj 14 let ali imeti pri sebi kolesarsko izkaznico.
Pri AVP opozarjajo tudi, da je vožnja z električnimi skiroji možna le po kolesarski stezi ali ob robu cestišča, izven naselja pa uporaba sploh ni dovoljena, Za mlajše od 18 let je varnostna čelada obvezna za prav vse druge uporabnike pa jo močno priporočajo. Glede na zahtevnost poškodb priporočajo uporabo integralnih ("full-face") varnostnih čelad, ki pri padcu zaščitijo tudi brado in čeljust.
Žal statistika AVP kaže, da je zaščitno čelado uporabljalo le 36,9 odstotka ponesrečenih voznikov električnih skirojev. Zagotovo je ni uporabljalo kar 47,5 odstotka voznikov, za 15,6 odstotka pa ni bilo zabeležbe, kar pri AVP obravnavajo kot neuporabo čelade. Lahko torej rečemo, da se kar 63,1 odstotka voznikov električnih skirojev naokoli vozi brez zaščitne čelade.
Resne in dolgotrajne poškodbe
In nobena od omenjenih stvari ni dobra, glede na to, da so poškodbe pri padcih z električnega skiroja lahko zelo hude. Zdravniki so v začetku meseca na tiskovni konferenci, ki so jo pripravili URI Soča, UKC Ljubljana in Policija, povedali, da so samo v UKC Ljubljana na leto obravnavajo med 650 in 700 poškodb zaradi uporabe električnih skirojev. Dobra polovica poškodovanih je stara manj kot 18 let. Stanje je torej celo še bolj resno, kot pa ga kaže policijska statistika prometnih nesreč.
Večina poškodb je sicer lažjih, približno pet do deset odstotkov poškodovanih pa ostane na zdravljenju v bolnišnici. Nekateri so tudi življenjsko ogroženi, pogosto gre za poškodbe, ki pustijo trajne posledice, nekateri poškodovani pa bitko za življenje tudi izgubijo.
Nekaj je tudi takšnih, ki utrpijo hude možganske krvavitve, ki imajo še posebej hude posledice in zahtevajo dolgo rehabilitacijo, ki ni vedno povsem uspešna. Več o tem sicer lahko preberete v bolj obširnih člankih o takšnih poškodbah in njihovi obravnavi na Žurnal24 in Med.Over.Net.
Kljub temu, da absolutne številke za zdaj tega še ne kažejo, so posledice neustrezne in objestne uporabe električnih skirojev torej lahko zelo hude, zato je toliko bolj pomembno, da se njihovi uporabniki držijo pravil in predvsem skirojev ne predelujejo za višje hitrosti od dovoljenih. Vsekakor pa je treba vedno uporabljati tudi čelado in drugo varnostno opremo.
in kaj se kurčite. mate avto , a ne a je zakonsko omejen na 130 km/h ? ni ! so …
Država je nemočna... ne država, ampak oblast, ki že smrdi po gnilobi, je nemočna, ker se ji ne da delat, …
Država in policisti zopet lažejo, ker se jim ne da delati. Električne skiroje, ki presežejo moč 250 W, imajo sedež …