Pisali smo o načrtih, ki jih predvidevajo odloki o načrtu za kakovost zraka na območjih mestnih občin Maribor, Celje in Kranj. Med drugim naj bi kakovost zraka in nižji izpust emisij škodljivih trdnih delcev PM10 s strani prometa izboljšali tako, da bi v zimskih mesecih znižali največjo dovoljeno hitrost na avtocestah mimo štirih največjih slovenskih mest. Isti ukrep naj bi namreč veljal tudi za Ljubljano. 

Ukrepe je pripravilo in skoordiniralo ministrstvo za okolje, upoštevajo pa sodelovanje različnih deležnikov na državnem in lokalnem nivoju. Za ukrepe na področju prometa je odgovorno ministrstvo za infrastrukturo, s katerega pa smo na vprašanje, kdaj nameravajo uveljaviti novost glede znižanja avtocestne hitrosti, odgovorili naslednje: 

"Radi bi vas seznanili, da Ministrstvo za infrastrukturo s strani Ministrstva za okolje in prostor do danes ni nobenega prejelo uradnega predloga, o katerem sprašujete."

Ukrep znižanja hitrosti naj bi pričel veljati že 1. novembra letos ...

Ne le neusklajenost vladne ekipe, v oko bodejo še druge nedoročenosti oziroma pristop k onesnaževanju motornih vozil. 

Obstajajo boljši ukrepi za znižanje emisij

"Današnji sodobni motorji v okolje spuščajo mnogo manj škodljivih emisij kot pred leti. V zadnjih dvajsetih letih, od uvedbe Euro norm, so se dovoljene emisije zmanjšale za več kot 90 odstotkov! Zmanjševanje hitrosti bo verjetno večinoma prineslo le slabo voljo voznikov, pozitiven vpliv na okolje pa bo skromen," meni Boštjan Paušer, glavni urednik revije Kamion&Bus in inštruktor varne vožnje pri podjetju B&B. 

"Če želi država zmanjšati onesnaževanje okolja s strani vozil, potem bi bilo mnogo bolj smiselno vzpodbujati nakup sodobnih, okolju bolj prijaznih vozil in delno omejevati promet s starejšimi vozili nižjih Euro razredov, ki mnogo bolj onesnažujejo okolje," vidi zamujeno priložnost Paušer. Zakaj? "Razlika v izpustih škodljivih emisij med Euro 3 in Euro 6 motorjem je večja, kot naj bi znašalo zmanjšanje zaradi nižje dovoljene hitrosti. Tovrstne primere poznamo že iz številnih evropskih mest, kjer so vstopi v mesto dovoljeni le vozilom z najčistejšimi motorji."

Ob tem pa strokovnjak izpostavlja še en problem prekomernega onesnaževanja, ki se ga država sploh še ne zaveda. "Niti država niti Evropska Unija nista vzpostavili sistema nadzora nad izpolnjevanjem norm pri gospodarskih vozilih, kjer prihaja do manipulacij, povečanega onesnaževanja in gospodarske škode."

Na ljubljanski obvoznici vlada zmeda

Avto-moto zveza Slovenije, največja nevladna organizacija s področja prometne varnosti v Sloveniji, pa pričakuje, da bodo tovrstne odločitve oziroma ukrepi premišljeni in strokovno utemeljeni. "Ocenjujemo, da bi morale biti omejitve hitrosti določene konsistentno, upoštevajoč standarde prometne varnosti, okoljske standarde in v skladu s kriteriji  pretočnosti prometa," pravi Jure Kostanjšek, vodja področja varna mobilnost.

Kot primer različnih omejitev hitrosti izpostavlja ljubljanski avtocestni obroč, kjer imamo omejitve hitrosti 80, 100, 110 in 130 km/h. Nenehno spreminjanje omejitev lahko na voznike vpliva tudi na način, da jih na koncu sploh več ne upoštevajo.

"V AMZS si zato želimo nadaljnji razvoj sodobnih ITS sistemov, ki bodo omogočali dinamično upravljanje s hitrostjo. Na ta način bi bila zagotovljena ustrezna pretočnost, tudi v prometnih konicah, poleg tega pa bi bilo opozarjanje voznikov na posamezne, tudi nenadne oziroma nepričakovane kritične situacije na cesti veliko bolj učinkovito."

dezurni@zurnal24.si