Vlada je konec julija sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za dograditev avtocestnega predora Karavanke in projekt uvrstila v načrt razvojnih programov 2014-2017. Po načrtih bodo zgradili novo predorsko cev v dolžini približno 3530 metrov in manjkajoči del avtoceste v dolžini približno 620 metrov. Ko bo trasa umeščena v prostor, kar naj bi se zgodilo do konca 2015, bodo pri Darsu pričeli z aktivnostmi izdelave projektne dokumentacije. 

Predvidoma v letu 2016 bodo tako lahko začeli z aktivnostmi projektiranja in odkupi zemljišč, po pridobitvi gradbenega dovoljenja pa s postopki javnega naročanja oddaje gradbenih del. To bi po trenutni okvirni časovnici potekalo v letih 2017-2020..

Ciljni rok za izgradnjo druge cevi karavanškega predora, ki povezuje Slovenijo in Avstrijo, ostaja leto 2019. Glede na kompleksnost projekta obstaja tveganje, da bi se projekt nekoliko zavlekel in da bi bil končan v letu 2020, vendar si na Darsu prizadevajo, da bi jim to uspelo že leta 2019. Takšna je tudi pričakovana časovnica ministrstva za infrastrukturo in prostor.

Ocenjena investicijska vrednost za izgradnjo druge cevi karavanškega predora znaša približno 250 milijonov evrov, pri čemer bo slovenska stran financirala 44 odstotkov, avstrijska pa 56 odstotkov. Bolj natančne ocene bodo znane, ko bodo izdelani projekti na višji ravni, so pojasnili na Darsu. Na infrastrukturnem ministrstvu dodali, da bodo poskušali projekt financirati tudi z evropskimi sredstvi.

Druga cev bo zagotavljala predvsem večjo pretočnost in varnost prometa v predoru. Koristi si lahko obetajo tudi avtoprevozniki, saj poleti v predoru predvidoma ne bo več zapor za tovorna vozila, kar bo podjetjem omogočalo boljši izkoristek razpoložljivega delovnega časa voznikov in bo v določeni meri povečalo produktivnost.

Turisti pa bodo zadovoljni, ker bo pretočnost med najbolj obremenjeno poletno sezono precej boljša, na obeh straneh Karavnk namreč nastajajo dolge kolone vozil, ker se dva pasova združita v enega samega.

Glede na to, da mednarodni mejni prehod Karavanke ne sodi med najbolj obremenjene mejne prehode v Sloveniji in glede na prometne tokove se zaradi odprtja nove predorske cevi obremenjenost cestnega omrežja v Sloveniji sicer ne bo povečala.