Vsi podatki kažejo, da se je zagretost kupcev za električne avte v Evropi v zadnjem letu močno ohladila. Nič drugače ni v Sloveniji, kjer je v prvih osmih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani prodaja električnih avtov upadla kar za 30 odstotkov in je tako še precej dlje od želja in načrtov slovenskih snovalcev zelenega prehoda.

Razlogov za vseevropski upad prodaje električnih avtov je veliko in se lahko med posameznimi trgi tudi razlikujejo. A nekaj skupnih točk glede tega, kako dovzetni so kupci za prehod iz fosilnega na električni pogon, vendarle obstaja. In pri tem imajo državne institucije pri izvajanju ukrepov za prehod še kako pomembno vlogo. Bistvena pri vsem je dostopnost polnilne infrastrukture ter čas, ki je potreben za polnjenje na poti.

HERE - SBD EV Index 2024 razkriva trenutno stanje

Pri podjetju Here, ki je eno vodilnih na svetu na področju digitalne kartografije, so skupaj z raziskovalno družbo SBD Automotive predstavili letošnje poročilo Electric Vehicle Index. V njem so na enem mestu zbrani številni podatki in narejene primerjave, kako se države Evrope med seboj primerjajo glede polnilne infrastrukture. 

Bistveno za hitrejši prehod k do okolja sprejemljivejšim vozilom je robustno omrežje dostopnih električnih polnilnic, opozarjajo avtorji študije. "Ključnega pomena je, da imajo uporabniki na voljo pravočasne informacije o statusu in razpoložljivosti polnilnih postaj, vse do integracije baterije vozila v navigacijski sistem, da se omogoči natančnejše predvidevanje dosega na poti," pravi Christopher Handley, podpredsednik oddelka za dinamične prostorske podatke pri Here. V študiji so upoštevali različne podatke, med drugim koliko javnih polnilnic je dostopnih glede na število kilometrov cest, povprečna moč polnjenja na polnilnici in kakšen je že tržni delež e-vozil. 

Foto: Profimedia Električna polnilnica, polnjenje, e-avto

Danska zgled uspešnih politik spodbujanja prehoda

Letošnja novost na lestvici je, da je Danska s prvega mesta izrinila doslej tradicionalno prvo ime lestvice Norveško. Ukrepi danske vlade v prid elektrifikaciji so bili prepoznani kot takšni, ki njihovim državljanom ponujajo najbolj enostaven prehod na uporabo električnih vozil. Avtorji študije prepoznavajo, da se je v zadnjih letih močno izboljšala stopnja dostopnih polnilnic, tudi izven mest. Državne spodbude pri nakupu e-vozil pa so pripomogle k višjemu deležu v prodaji. Še lani je bila Danska 'le' na šestem mestu.

Na tretjem mestu je letos Luksemburg, na četrto mesto pa je zdrsnila Nemčija, predvsem kot posledica ukinitve državnih spodbud za nakup e-vozil na osnovi ocene, da je tamkajšnji trg že samovzdrževan. A poteza nemške vlade je močno ohladila pripravljenost ljudi k prehodu, ugotavljajo avtorji študije. Na drugi strani pa se še naprej pozitivno krepi tamkajšnja mreža polnilnic, ugotavlja študija. 

Presenečenje je gotovo Bolgarija na šestem mestu z gosto mrežo močnih polnilnic, saj je v državi sicer zelo nizek delež e-vozil. Vseeno pa je tamkajšnja vlada zaradi pomembnosti cestnih koridorjev, ki tečejo skozi državo in so pomembni tako za turizem kot prevoz blaga, veliko investirala v sodobno polnilno infrastrukturo na poti. 

Slovenije ne iščite visoko

Slovenija je med 30 upoštevanimi državami na Here-SBD EV Index 2024 uvrščena na podpovprečno 17. mesto, tri mesta za Hrvaško, dve mesti za Francijo in mesto nad Italijo. Po nobenem od ključnih parametrov se ne uvršča v zgornjo polovico lestvice, kar postavlja pod velik vprašaj dosedanje ukrepe naših vlad in državnih služb glede dekarbonizacije prometa osebnih vozil.

Čisto na dnu so države, kot so Poljska, Madžarska in Ciper, od zahodnih držav pa predvsem Irska.

Podatki v zgornji tabeli povedo veliko. 

dezurni@styria-media.si