V spominu je še vedno nedaven dogodek na štajerski avtocesti, ko je 78-letna voznica zapeljala na nasprotno stran avtoceste in misleč, da se vozi po lokalni cesti, mirno peljala proti zaprepadenim voznikom. Da se ni zgodila tragedija, je sodeč po nadzornih kamerah družbe za avtoceste (Dars) botrovala le prisebnost preostalih voznikov, morda pa še kaj več.

Dogodek je znova sprožil vprašanje, kako varni so vozniki v tretjem življenjskem obdobju. Raziskave kažejo, da vozniki po 65. letu po ogroženosti zaostajajo le za mladimi, ki so statistično največkrat udeleženi v prometnih nesrečah. V povprečju se začnejo vozniške sposobnosti starejših po 65. letu precej hitro slabšati, zato je še toliko pomembneje, da starejši neprestano obnavljajo svoje znanje, opozarjajo strokovnjaki. Nikakor pa ne bi smeli na starejše voznike gledati z večvrednostnega stališča in posploševati, da so vsi nevarni.

"Oceno o tem, ali nekdo zaradi različnih omejitev, ki jih prinaša staranje, predstavlja nevarnost zase in za druge, lahko dajo le zdravniki," opozarja Andrej Brglez z Inštituta za civilizacijo in kulturo, ki veliko dela s starejšimi vozniki. "Vplivi staranja na vožnjo so pri ljudeh zelo različni in v tem je ta kategorija voznic in voznikov drugačna od drugih. Če bi vprašanje, ali je na slovenskih cestah veliko potencialno nevarnih voznikov, postavili za mlade, bi bilo lažje posplošiti, saj bi lahko rekli vsaj to, da vsi tisti mladi vozniki, ki so dobili vozniški izpit pod mizo ali niso opravljali obveznega dodatnega tečaja varne vožnje, predstavljajo močno povečano nevarnost v prometu."

V prihodnosti bolj ažurno spremljanje voznikov

V Sloveniji vsakemu posamezniku vozniški izpit načeloma velja do 80. rojstnega dne. Ali je to predolgo, že vrsto let poteka ostra debata, Brglez pa opozarja, da glede te ureditve Slovenija ni nič posebej drugačna od drugih "varnih" evropskih držav.

Pričakuje pa, da bo v prihodnosti zdravstveno stanje postalo precej ažurnejše, saj je za to interes tako na strani države kot farmacevtske industrije. Nenazadnje gre tudi tehnologija v avtomobilih v smeri, ko vozila sama preverjajo psihofizične sposobnosti voznika za vožnjo.

Se pa Brglez strinja, da naša država glede na nekatere evropske naredi premalo za mehko in varno prehajanje starostnikov v obdobje drugačne mobilnosti, brez samostojne rabe avta. 
Strokovnjak, ki veliko dela s starejšimi vozniki, še meni, da je ta segment voznikov in voznic zelo željen pridobivati dodatna znanja s področja varne vožnje. A nizke pokojnine ne omogočajo plačevanja dragih tečajev, ki so jim sicer na voljo tudi v Sloveniji.