Konec aprila in začetek maja se je varnost na naših cestah močno poslabšala, smrt je kosila med motoristi, avtomobilisti in pešci, po večini je šlo za mlade ljudi. Še posebno pa odmevata nesreča, ko je pijani voznik trčil in smrtno poškodoval 18-letnika na skuterju, ter sinočnja nesreča v Ljubljani, ko je voznik trčil v 19-letnici, nato pa pobegnil. Obe mladenki sta umrli.

"Res je, statistika ni dobra. Vreme in dolga zima imata pri tem svoj delež, pa tudi kriza in slabo stanje cest," pravi Franc Pojbič, v. d. direktorja agencije za varnost prometa. "Toda kljub vsemu je voznik tisti, ki upravlja vozilo in mora biti kar najbolj pozoren," opozarja na glavne krivce za nesreče. Na agenciji opominjajo, da je april statistično najnevarnejši mesec, zato upajo, da je cilj o manj kot 128 mrtvih na naših cestah letos še uresničljiv. 

"Še vedno sta glavna vzroka prevelika hitrost in alkohol. Je pa res, da je tudi odnos ljudi do prometa po večini slab, zato v agenciji pripravljamo potrebne ukrepe za spremembo tega odnosa, in to vseh udeležencev in odgovornih institucij." Pojbič tako napoveduje spremembe na področju vozniških izpitov in vseživljenjskega učenja ter na področju tehnične varnosti in infrastrukture.

Motoriste neupoštevanje pravil drago stane

Prometna varnost se je sicer lani v primerjavi s prejšnjimi leti izboljšala. Enako velja na področju statistike motoristov, ki so zlasti v toplih mesecih med najbolj ogroženimi.

Pri motoristih so poglavitni vzroki prometnih nesreč neupoštevanje pravil o prednosti, neprilagojena hitrost, nepravilna stran in smer vožnje ter nepravilno prehitevanje. Samo v zadnjih 14 dneh so sicer na cestah umrli štirje vozniki enoslednih vozil; nazadnje po večdnevnem boju za njegovo življenje 24-letnik, ki je padel zaradi neprilagojene hitrosti. Med vožnjo s skuterjem ni uporabljal varnostne čelade.