Pri podjetju Federal Mogul, ki je v zadnjem času postal del koncerna Tenneco in kjer se ukvarjajo tudi z razvojem motornih komponent in njihovih nanosov, opozarjajo, da inženirji težav, ki so povezane z obrabo gibljivih delov zaradi uporabe sistemov start-stop, še vedno niso povsem rešili. Morda je celo bolje, če jih v skrbi za dolgotrajno dobro delovanje svojega avtomobila izključite.
Sistemi start-stop, zaradi katerih se motor med vožnjo po mestu neprestano ustavlja in ponovno zaganja, namreč močno obremenijo motorje na notranje zgorevanje. Pri Federal Mogulu navajajo, da avtomobil brez sistema start-stop v svoji življenjski dobi povprečno opravi okrog 50 tisoč zagonskih ciklusov motorja, pri avtomobilih s sistemom start-stop pa se njihovo število poveča vse do 500 tisoč, torej desetkrat več. Še večkrat se motor na notranje zgorevanje zažene v blagih in pravih hibridih.
Proizvajalci so sicer nove motorje opremili z močnejšimi in bolj vzdržljivimi zaganjalniki, ki so jih povezali z napetostmi do 48 voltov, vendar to ne pomeni, da niso preobremenjeni. Razlog za to je precej preprost in povezan z mehanizmom ročične gredi.
Trikratni mehanik leta in vodja Avto akademije pri podjetju GMT Primož Rožnik pravi, da s sistemi start-stop nima toliko izkušenj, da bi lahko povedal kaj bolj določenega. Do zdaj pri svojem delu še ni zaznal mehanskih okvar motorjev, ki bi izhajale iz večje obrabe gibljivih delov, saj avtomobili še vedno brez težav prevozijo 100 tisoč kilometrov in več, praktično izginile pa o tudi generalke motorjev, torej proizvajalci težave rešujejo z razvojem novih tehnologij in materialov.
Drugače pa je z akumulatorji, ki se jim najbolj pozna povečana obremenitev zaradi sistemov start-stop. Ti so namreč veliko bolj obremenjeni in morajo delovati v drugačnem režimu kot nekoč. Poudarja, da morajo omogočati hitro polnjenje in praznjenje, zato moramo biti previdni tudi, da v primeru menjave vgradimo pravi akumulator. Če tega ne storimo, avtomobil ne bo deloval ustrezno, ogrozili pa bomo tudi jamstva. Nekateri vozniki se sicer odločajo, da bodo med postanki pred semaforji imeli aktivirano sklopko in s tem sistemu preprečili, da bi ustavil motor, ali pa sistem start-stop izključujejo, vendar težave z akumulatorji s tem ne odpravijo, saj se režim polnjenja ali praznjenja ne spremeni.
Ojnice so namreč z ročično gredjo povezane z drsnimi ležaji, ki potrebujejo neprestano mazanje z oljem, saj sicer na stikih med ojnicami in gredjo pride do trenja in velike obrabe. Ko se gred v delujočem motorju vrti, to ne predstavlja težave, saj ves čas poteka tudi zadostno mazanje ležajev. Mazanje je namreč hidrodinamični postopek, med katerim se med ojnico in njenim ležiščem na ročični gredi ustvari tanek oljni film, ki poskrbi za zadostno mazanje. Ko pa se motor ustavi, se proces mazanja prekine in oba kovinska dela prideta v stik. Težava, ki nastane v tem primeru je, da po zagonu motorja preteče nekaj časa, preden se oljni film med obema površinama obnovi, zato sta izpostavljeni povečani obrabi.
Temu procesu so ob zagonu izpostavljeni prav vsi motorji na notranje zgorevanje, vendar pa je ciklusov ustavljanja in ponovnega zaganjanja motorja, kot smo napisali na začetku, v primeru sistema start-stop tudi desetkrat več, kar seveda ne more biti brez posledic. V skrajnem primeru lahko ta pojav vodi tudi do predčasnih poškodb ročične gredi.
Aktualni mehanik leta Žan Umek pravi, da za zdaj še ni zasledil kakšnih posebnih težav zaradi sistemov start-stop. Zaganjalniki so prilagojeni na velikemu številu vklopov in izklopov, enako pa velja tudi za akumulatorje. Opaža pa, da pogosteje prihaja do zamenjav akumulatorjev AGM, ki so potrebni za sisteme start-stop. A vemo tudi, da so akumulatorji potrošni material, čeprav so lahko tudi dvakrat dražji od navadnih (z navadnimi jih ne smemo zamenjati). Tudi motorna olja se prilagajajo sistemom start-stop in dalj časa ostanejo na delih, kjer je potrebno mazanje. Dodaja, da je prav zato potrebno motorno olje redno menjavati v okviru servisnega intervala ali celo pogosteje. Predlaga, da v prisilno polnjenih motorjih olje zamenjamo po 15.000, v atmosferskih pa po največ 20.000 kilometrih.
Pri Federal Mogulu so za vsaj delno odpravo te težave razvili polimer s trgovskim imenom »irox«, ki med drugim vsebuje tudi železov oksid, torej rjo, ki bi bila v vseh drugih primerih nezaželena, v obliki mikroskopskih delcev pa je zelo spolzka in zmanjša trenje med površinami. Tanek nanos polimerja »irox« namreč koeficient trenja med površinama zmanjša kar za petdeset odstotkov, kar pomeni tudi znatno zmanjšanje obrabe površin v času, ko se med površinama še ni ustvaril oljni filter. Pri Federal Mogulu pravijo, da bi lahko z uporabo polimera motorje s sistemom start-stop zaščitili celo skozi vso življenjsko dobo.
Drugo možnost predstavlja nova generacija motornih olj s tehnologijo »nanodrive«, ki vsebuje zelo veliko število nanodelcev. Delci v velikosti nanometra, torej ene milijoninke milimetra, delujejo kot mikroskopski ležaji, ki med površinama ostanejo tudi tedaj, ko olje steče v karter, ko se motor ponovno zažene, pa precej zmanjšaj trenje med površinama. Tudi ta tehnologija, ki jo za zdaj uporabljajo samo v oljih za vrhunske dirkalne avtomobile, zmanjša trenje med površinami za petdeset odstotkov.
Tista o prekinitvi oljnega filma na ojnici zaradi kratkega izklopa motorja je pa bosa
Ne vem, kakšne (debilne?) mehanike leta imamo pri nas, da "še niso slišali za okvare" zaradi tega sistema? VSAK mehanik …
Vtakneš nekaj v knof za startstop,tako da je vedno pritisnjen in se avtomatsko izklopi pri vžigu avta (vsaj pri mojem …