Boleča in draga resnica o novem ljubljanskem merilniku hitrosti, pri katerem so bile grozeče podnebne spremembe, ki bojda grozijo naši prestolnici, pomembnejše od učinkovitosti.

Na slovenskih cestah bo pričel divjake loviti najbolj sodoben merilnik hitrosti doslej. A ne v Ljubljani, kot marsikdo zmotno meni zaradi preteklih novic o ljubljanskem “superradarju”, temveč v Celju. Na Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu Mestne občin Celje, Laško, Štore in Žalec so namreč zaključili razpis za nov merilnik in sklenili pogodbo z dobaviteljem.

Gre za model RT4 proizvajalca SensysGatso, ki kot prva v Sloveniji overovljena naprava spada v generacijo t. i. 3D radarjev. Ponekod jim dajejo tudi oznako 4D oziroma superradarji. Zanje je značilno, da lahko merijo hitrost, določajo smer, oddaljenost ter za razliko od starejših tipov radarjev tudi kot med vozilom in merilnikom, kar je njegova bistvena prednost. Ker je merilni kot radijskih signalov, ki jih oddaja antena, lahko 45 stopinj ali več, je mogoče z njim pokriti več voznih pasov naenkrat.

Celjani boljši radar kupili veliko ceneje

V Celju so torej razpisne pogoje redarji zastavili tako, da so dobili najboljše, kar trenutno (pri nas) ponuja tehnologija merjenja hitrosti. Z njim nameravajo meriti hitrost na celotnem Celjskem, saj bo nameščen znotraj zadnjega dela avtomobila. Skupna vrednost nakupa radarja je malenkost pod 55 tisoč evri z DDV, skupaj z izobraževanjem za redarje pa bo stal 57.719 evrov. Napravo bo dobavilo podjetje Dat con.

Nič več potuhe Od ponedeljka dalje na cestah Ljubljane ne boste več varni

Na drugi strani je Mestna občina Ljubljana za svojo novo napravo odštela skupaj 66.876 evrov. Gre za napravo Robot S580, ki spada še v starejšo generacijo t. i. 2D radarjev. 

V omenjeni znesek je poleg nabave (slabše naprave) in izobraževanja redarjev vključena še postavitev škatel. Nižja kakovost naprave in razlika v ceni treh škatel bo Ljubljančane stalo skoraj deset tisoč evrov več. Napravo po dobavilo podjetje Intermatic.

Foto: Saša Despot Cona 30

Od kje razlika?

Različni indici kažejo na sumljivo ozadje ljubljanskega razpisa. Nanj se je zaradi nenavadnih pogojev lahko prijavil le en ponudnik, ki je nato ponudil ceno, znižano za 101 evro od še skrajne meje, ki jo je sicer visoko postavilo ljubljansko redarstvo.

Pogoji so bili zastavljeni tako, da boljši “celjski” radar sploh ne bi prišel v poštev. Med zahtevami je bila namreč nenavadna vrstica, da mora radar brezhibno delovati v temperaturnem območju med -20 in +60 stopinjami Celzija, kar je za deset stopinj Celzija strožje od uveljavljenih norm. Večina drugih naprav je namreč preizkušena za delovanje do 50 stopinj, le ena naprava, ki je bila doslej tipsko homologirana za delovanje v Sloveniji, pa ima temperaturno območje delovanja med -20 in +60 stopinjami. Seveda je ta naprava oziroma njen dobavitelj na koncu tudi zmagal, čeprav imata tipsko odobritev za Slovenijo iz generacije 2D radarjev, ki bi torej tudi zadostila ostalim potrebam ljubljanskih redarjev, še dve drugi napravi. In seveda omenjeni 3D “celjski” radar.

"Glede na podnebne spremembe lahko pričakujemo ..."

Razpis je vzbudil pozornost še v času, ko je bil odprt. Potencialni ponudnik je spisal 12 obsežnih točk vprašanj in opozoril glede zastavljenih pogojev. Med drugim je želel natančnejša pojasnila glede nenavadnega določila o temperaturi. “Glede na to, da je temperaturno področje delovanja novejših merilnikov omejeno na -20 do +50 C in glede na to, da so višje temperature zahtevajo le v deželah v bližini ekvatorja, predlagamo, da spremenite zahteve za merilno področje na -20 do + 50 C. Zahteva je še toliko bolj smiselna, ker bodo merilniki nameščeni v ohišja, za katera pa ne navajate nikakršnih zahtev za temperaturno območje delovanja.”

Iz odgovora pripravljavcev razpisa iz mestne občine Ljubljana (kontaktna oseba je bil Aleš Muzlović) je razumeti, da gledajo več desetletij v prihodnost: “Merilniki hitrosti so lahko v času visokih poletnih temperatur precej hitro izpostavljeni temperaturam tudi nad +50 stopinjami Celzija. Zato so proizvajalci nekaterih merilnikov naredili merilnike, za katere so v tehničnih podatkih zapisali, da njihovi merilniki delujejo brezhibno do +60°C, pa tudi več. Glede na podnebne spremembe lahko pričakujemo dvig temperatur, ki bodo posledično vplivale tudi na temperaturo naprave [odebelil z24.si].”

Policija iste naprave kupila veliko ceneje

Za primerjavo, praktično isti tip merilnikov kot MOL je pred letom dni nabavila tudi slovenska policija za potrebe vgradnje v obstoječe stacionarne škatle po cestnem omrežju, predvsem na avtocestah. Med pogoje je policija zapisala, da naj merilnik deluje med -20 in +50 stopnjami Celzija.

Policija je na koncu nabavili tri naprave, skupaj z usposabljenjem pa zanje plačala nekaj čez 104 tisoč evrov. Če upoštevamo celjske podatke, da povprečno izobraževanje za tovrstne naprave stane kake tri tisočake, so pri policiji plačali okoli 33 tisoč evrov po napravi. Ali so ljubljanske stacionarne škatle, ki so dodane v razpisu, iz zlata, ali pa ...

Nove stacionarne lokacije, kjer vas te dni že lahko izmeri novi ljubljanski radar

Kakšna je sploh razlika med 3D (Celje) in 2D (Ljubljana) radarjem?

Čez več pasov ceste sicer zmore meriti tudi za generacijo starejši tip radarjev (“2D”), vendar ta tip naprav oddaja radijski signal znotraj precej ožjega merilnega snopa (ta meri le okoli sedem stopinj).

Še ena bistvena razlika med 2D in 3D radarjem je, da 2D sicer zmore spremljati pozicijo (oddaljenost) nekega vozila, vendar le enega hkrati. Če se znotraj tega ozkega območja na isti krožnici (ne razdalji!), gledano iz centra meritve, znajdeta dve vozili hkrati, je meritev pri takšnem tipu radarjev neuporabna. Čeprav so v razpisu ljubljanski redarji zahtevali, da mora biti radar sposoben zabeležiti “vsaj 60 kršitev v minuti,” je to v praksi pri 2D radarju mogoče le v redkem prometu, kar je na Celovški, Dolenjski in Roški cesti, kjer bo radar v uporabi, vsaj čez dan redek pojav.

Nova 3D generacija na drugi strani lahko neodvisno spremlja več vozil hkrati (v Sloveniji še ne overjena naprava ima rekord 256 tarč naenkrat) in meri njihovo hitrost. Ker upošteva tudi kot med posameznim vozilom in napravo, zmore 3D slediti in izrisati pot za vsako zaznano vozilo posebej. Čeprav radar spremlja vozilo na razdalji več deset metrov, pride do dejanske zabeležitve hitrosti in ugotavljanje kršitve šele v bližini naprave, običajno pri okoli 20 metrih.

Še starejši tip radarjev pa sodi v prvo generacijo in takšna je večina Dopplerskih merilnih naprav, ki merijo hitrost na naših cestah. Ta tehnologija omogoča, da se izmeri hitrost samo enega vozila. Ta vrsta naprav ima številne omejitve. V primeru, da se na slikovnem zapisu nahaja več vozil, ki vozijo v isto smer, se takšna meritev tako navadno avtomatsko zavrže.

Na dejansko učinkovitost na terenu sicer ne glede na tip radarja precej vpliva postavitev merilnika, konfiguracija ceste in nastavitev objektiva kamere.

Na Celjskem odslej raje vozite po predpisih

Za razliko od ljubljanskega, ki ga bodo izmenjaje uporabljali le v treh stacionarnih škatlah na znanih lokacijah, pa bo celjski radar vsaj na začetku v uporabi izključno v mobilni inačici, torej bo nameščen v zadku avtomobila redarstva. “Z napravo se bo merilo hitrosti predvsem v okolicah šol in vrtcev ter strjenih naselij, kjer je veliko otrok, ostalih pešcev, invalidov, kolesarjev …,” je za zurnal24.si pojasnil Gregor Globočnik iz Mestne občine Celje.

andrej.leban@zurnal24.si