Ob obeležitvi 30. obletnice prvih varnostnih trčenj, ki so jih pričeli opravljati pri nemškem avtoklubu ADAC, so pri organizaciji spomnili, kako zelo je vpliv tovrstnih neodvisnih potrošniških testiranj vplival na varnost avtomobilov.
Raje kot naštevanje, kaj vse so avtomobili v tem času pridobili na področju aktivne in pasivne varnosti, so opravili primerjavo trčenja VW golfa druge generacije, ki je bil sredi 80. let eden najsodobnejših velikoserijskih avtomobilov, in današnjim golfom sedme generacije. Oba so čelno (40 odstotno prekrivanje) pognali v zid s hitrostjo 64 km/h. Vse skupaj so zabeležile kamere z zmogljivostjo 1.000 posnetkov na sekundo.
Golf II: uboge glave
Armaturna plošča in stopalke bi po trku sunile globoko v predel voznika, kar bi pomenilo hude poškodbe spodnjih okončin. Pri vozniku bi bile zelo verjetne hude poškodbe v predelu prsnega koša, pri obeh prednjih potnikih pa tudi glave. Vozniku se je volanski obroč dobesedno zaril pod vrat.
Golf VII: morda prestrašena, a praktično nepoškodovana
V golfu VII bi se zgodba odvila precej bolj pozitivno. Uničen bi bil le prednji del avta, medtem ko bi potniška kabina zaradi velikega napredka pri materialih in gradnji ostala praktično nedotaknjena.
Ker so se sprožile varnostne blazine, sta obe glavi prednjih potnikov ostali nepoškodovani, medtem ko sta varnostna pasova z zategovalnikom in omejevalnikom zatezne sile poskrbela, da so se zavorne sile porazdelile na telesa s čim manj vpliva.
Tudi ob pomoči njihovih testov in posledično vzpostavitve programa Euro NCAP leta 1997, pri katerem ADAC prav tako sodeluje, so danes pravila za varnost avtomobilov veliko bolj stroga, proizvajalci (in potrošniki) pa temu področju namenjajo veliko več pozornosti.
Pri različnih testih s področja avtomobilske varnosti z ADAC pogosto sodeluje tudi slovenski AMZS.
dezurni@zurnal24.si
Nikoli ni bil moj ljubljenec. Pika