Tipi izkušnje v vožnji z družinskimi avtomobili so različni. Nekateri tudi v ovinkih rišejo nasmehe na obraz, a bodo ostali potniki hitro pričeli negodovati nad neudobjem. Drugi si ne upajo iti v nobeni stvari predaleč, zato zanje velja ocena korektno, a nič posebnega. Tretji skromen seznam opreme doplačil upravičujejo s tem, da si kupci v tem razredu sploh ne želijo več, tisti priključek USB pa naj vseeno kar doplačajo.
Citroën C4 grand picasso ne sodi v nobeno od zgornjih kategorij. Noče biti prvi na cilju, pa čeprav ga lahko poganja na papirju zmogljiv motor, noče biti neopažen, pa naj ga gledamo od zunaj ali znotraj. Bogastvo vse opreme, ki jo premore, se na nekaterih področjih pritiče najbolj luksuznim znamkam, gotovo pa ni pogosta v avtomobilu izpod 40 tisoč evrov.
Največji od enoprostorskih bratov picasso je že šel skozi naše roke, tokratni razlog za preizkus je bilo predvsem vprašanje, ali je z vsem naloženim udobjem (ki seveda pridno množi končno ceno) res tako težko izgnati družinske člane iz avta še tudi potem, ko je vožnje že konec. Zanimala pa nas je tudi kombinacija avtomatskega menjalnika in najmočnejšega motorja.
Pripomočki krog in krog
C4 grand picasso je trenutno eden glavnih pretendentov za prestol med enoprostorci. Za takšno izjavo je dovolj že osnovna izvedenka attraction, ki pozna razmeroma zelo bogato serijsko opremo (dvopodročna klima, infotainment, sistem za speljevanje, tempomat, zagon brez ključa …) in dominira v ambientalnem počutju, katerega glavni elementi so dva velika “televizorja”, izjemno zračna notranjost, pametne družinske rešitve v obliki v vse strani pomičnih sedežev … Dodatni par sedežev v tretji vrsti je vredno vgraditi le, če ga res potrebujete. 575 litrov prostora sicer ni malo, vendar pa je brez montiranih sedežev prostora za več kot 700 uporabnih litrov. Rokovanje s sedeži je sicer nekoliko zapleteno, saj se je potrebno znajti med po najmanj tremi vzvodi na sedež.
Ni pa vse zlato ...
Se pa tu in tam avtomobilu primeri tudi kakšna nerodnost. Kljub foteljsko udobnim sedežem je treba še vedno doplačati za gretje, sistem za nadzor varnostne razdalje (kvazi radarski tempomat) pa je v testnem vozilu povsem odpovedal pokornost, omenjeni počivalnik je bilo potrebno dvakrat pri zlaganju in razpiranju “zbuditi” s sunkom roke. Ob vsem ožičenju in vrhunski opremi, ki jo je premogel testnik, je torej na mestu vprašanje, koliko stane, ko gre pri tako dolgem seznamu dodatkov kaj narobe.
Nad kompromisom, da je potrebno za uravnavanje ogrevanja tako na dolgo in široko pritiskati po menijih sicer ličnega ekrana, se ne morem sprijazniti.
Motor:1.997 ccm, dizelski, 110 kW/150 KM, 370 Nm od 2.000 vrt.
Poraba na testu: 6,5-7,5 litra/100 km
Zmogljivosti: 270 km/h, 10,2 sek. od 0 do 100 km/h
Cena: od 19.970 € (testnik 37.180 €)
AvtoTest
“Daj, pokaži še enkrat!,” sta sodelavki cvilili od navdušenja in kar nista in nista hoteli zapustiti vozila, še posebej ko sta ugledali 360-stopinjski nadzor nad vozilom prek štirih kamer. Dodajmo še v vzglavnika vgrajena zaslona za otroke z brezžičnimi slušalkami, pa bo zvečer težko v posteljo pregnati tudi otroke. No, vsaj sedežna garnitura v dnevni sobi bo prazna. Trije otroci se tam zadaj v otroških sedežih počutijo zelo sproščeno, dodana zložljiva sedeža pa sta tako kot praktično vedno v takšnih vozilih namenjena nujnim prevozom.
Luknja pri dizelskih motorjih je pri Citroënu med 1,6-litrskim (88 kW) in 2,0-litrskim motorjem (110 kW) kar velika, tako po moči kot ceni, ki odvisno od menjalnika znaša vsaj 1.400 evrov. Kompromis je torej nujen. Je pa varčni močnejši motor v navezi z avtomatskim menjalnikom dodaten plus za udobje, še posebej ker pretikanje med prestavami poteka mehko prek klasičnega pretvornika navora in ne robotizirano, kot pri šibkejši različici. Manj posrečena je “palčka” menjalnika nad stikalom za vklop brisalcev. Slednji se zato zelo pogosto pomotoma prižigajo.
Picasso nima več veliko veze s pregovorno mehkobo citroënov v preteklosti. Podvozje je pravzaprav prek grbin kar trdo, a je zato tudi nagibanja v ovinkih manj. Ni pa niti volanski mehanizem prilagojen stilu vožnje Sebastiana Loeba. V C4 grand picassoju se verjetno še najslabše godi vozniku oziroma voznici. A tudi njemu ni tako hudo, še posebej ob raznovrstni opremi, ki jo tekmeci trenutno ne zmorejo ponuditi. Renault grand scenic zmore ponuditi boljšo vozniško izkušnjo, VW sharan ali seat alhambra sta celostno bolj zaokrožena, čeprav precej manj atraktivna, opel zafira tourer pozna zanimive trike za prilagoditev.
Osnovni picasso z vstopnim 88-kilovatnim bencinarjem je na voljo pod 20 tisočakov, 68-kilovatni dizel se prične pri 22.610 evrih. Cena testnega vozila z najvišjo opremo exclusive (32.920 evrov) je vse skupaj naneslo končnih 37.180 evrov. Tako visoko sicer ni potrebno segati. Razumen, ne pa tudi najhitrejši kompromis ponuja 85-kilovatni dizel z opremo intensive za 26.720 evrov.