Slovenska komisarka Violeta Bulc je za nemški Welt am Sonntag v intervjuju razjasnila nekaj idej, ki jih želijo v Bruslju udejanjiti v njenem mandatu glede transporta. 

Med drugim je dejala, da v komisiji resno razmišljajo o načrtih po vseevropskem standardiziranem cestninskem sistemu, s katerim bi nadomestili množico takšnih in drugačnih rešitev, kar lahko ob prehodu meje pretirano udari po žepu in ovira mobilnost.

Zato je po njenem smiselno, da bi v nekem srednjeročnem obdobju prišli do dogovra o poenotenju cestninskega sistema tako za avtomobile kot tudi tovornjake. "Višina cestnine bi morala biti po mojem mnenju ekskluzivno odvisno od tega, koliko kilometrov nekdo naredi in ne bi smelo biti več časovno odvisno," je dejala Bulčeva in s tem dala jasen signal, da se ji zdijo vinjete, ki jih uporabljajo številne države, tudi Slovenija in kmalu Nemčija, napačne. 

"Ni pomembno, od kje prihajate, vsak bi moral plačati le dolžino, ki jo v resnici prevozi, znesek pa bi se moral biti določati s pomočjo standardiziranih vgrajenih naprav. Trenutno se posvečamo prav tej ideji," je še dejala komisarka Bulc. "Obstaja več možnosti, plačilo bi bilo lahko obvezno, morda pa tudi le kot opcija, tako da bi države same odločile, katere svoje avtoceste želijo cestniniti glede na prevožene kilometre." Napovedala je, da bi bilo v letu in pol že lahko jasno, kako bi izpeljali uvedbo enotnega cestninjenja. 

London: "Ja, pa kaj še"

Na odzive ni bilo potrebno dolgo čakati. Britanski mediji so že družno ostro napadli ideje "bruseljskih birokratov", iz tamkajšnje vlade pa je že prišel jasen signal, da naj Bulčeva pozabi na cestninjenje britanskih državljanov. "Ni nikakršnih načrtov za cestninjenje v Veliki Britaniji, pa naj evropski birokrati govorijo, kar si želijo," je tako po poročanju Daily Maila dejal neimenovani visoki predstavnik vladajoče konservativne stranke.

Tudi tamkajšnji gospodarstveniki so hitro dvignili glas: "Avtomobilisti in gospodarstvo že sedaj dovolj plačuje za ceste. Zdi se neverjetno, da je EU sploh lahko prišla na idejo po dodatnem bremenu za voznike. Očitno nekateri v komisiji pač ne razumejo, da se takšne odločitve sprejema pri nas, ne v Bruslju," je bil neposreden Robert Oxley iz interesne skupine Posel za Britanijo.

Odpor Britancev do cestnin je več kot jasen. Ko je z njimi leta 2007 nazadnje skušala prodreti laburistična vlada, je dobila na svoj prag peticijo z 1,8 milijona podpisov proti uvedbi. Posledično je tako na Otoku le malo cestninjenjih odsekov.