Poleg tradicionalnih avtomobilskih znamk namreč vse bolj prihajajo tudi novi igralci na trgu, ki postavljajo nova pravila in standarde tudi, ko gre za vzdrževanje vozil.
Avtomobilska industrija se vse bolj usmerja k elektromobilnosti, kar je podkrepljeno tudi z obetom konca prodaje avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem do leta 2035, poleg tega pa se vse bolj uveljavljajo tudi digitalne platforme, ki korenito spreminjajo tudi delovanje servisov. Vprašanj je zato na vseh področjih avtomobilske tehnike več kot pa odgovorov nanje.
Udeležili smo se 16. tehnološke konference, ki jo je Skupina GMT, eno največjih slovenskih podjetij na področju zagotavljanja nadomestnih delov, komponent in maziv svetovnih proizvajalcev, organizirala v sodelovanju z dobaviteljem avtomobilske industrije Castrolom in enim največjih svetovnih prodajalcev nadomestnih delov in platform za vzdrževanje vozil Nexus.
Razmere so se umirile
Kakšni so izzivi, s katerimi se bodo morali soočati mehaniki in avtoserviserji, pa tudi profesorji strokovnih šol in študenti, nam je v uvodnem pogovoru predstavil član uprave podjetja GMT Tomaž Stražišar.
Stražišar je na lanski tehnološki konferenci opozoril, da študije kažejo, da se bo avtomobilski sektor do leta 2035 povečeval, vendar ta rast ne bo enakomerna oziroma ne takšna, kot bi jo morda pričakovali danes. Tradicionalni segment vozil z motorji z notranjim zgorevanjem bo usihal, povečeval pa se bo delež nastajajočih netradicionalnih dejavnosti, kakršne so električna vozila, upravljanje flot in avtonomna vozila.
Letos študije ugotavljajo, da so se razmere na avtomobilskem trgu umirile in da v letu 2023 ni bilo več velikih sprememb. Še vedno več kot 50 odstotkov lastnikov avtomobilov svoja vozila na vzdrževanje odpelje na neodvisne servise, vendar pa kljub temu vse bolj odhajajo na pooblaščene servise, saj so ti z neposredno podporo proizvajalcev bolje opremljeni za spopadanje z novimi tehnologijami.
Eden od trendov, ki se uveljavljajo v zadnjem času, so tudi spletni nakupi in rezervacije nadomestnih delov, ponudniki nadomestnih delov pa se organizirajo tudi v večje skupnosti. V prihodnosti se obeta tudi zmanjšanje osebnega lastništva avtomobilov in povečanje flotnih uporabnikov, kakršne so delitvene sheme. Poleg tega smo priča tudi staranju voznega parka, ki bo privedlo do tega, da bo do leta 2026 povprečna starost avtomobila v Evropi več kot 11 let, kar bo dodatna priložnost za dejavnost neodvisnih servisov, ki naj bi zrasla za dobrih pet odstotkov.
Manjši obseg servisiranja, nove priložnosti
Ugotavlja se tudi, da se ustavlja dinamika povečevanja nakupov električnih vozil, ki smo ji bili priča v zadnjih nekaj letih, k čemur je gotovo botrovalo ukinjanje in zmanjševanje subvencij na njihove nakupe. Poleg tega je minil čas prvih zanesenjakov, ki so bili za novosti pripravljeni odšteti veliko denarja. Novi kupci so pri nakupih bolj preudarni.
Elektromobilnost sicer poleg zahtev širitve polnilne infrastrukture prinaša tudi manjši obseg servisiranja. Električni avtomobili imajo v primerjavi z avtomobili z motorji z notranjim zgorevanjem manj komponent z manj gibljivimi deli, zato je tudi njihov obseg vzdrževanja manjši, vzdrževanje pa je tudi za dobrih 35 odstotkov cenejše.
Vendar pa vzdrževanje električnih vozil prinaša tudi izzive iskanja novih mehanikov, ki bi obvladali tudi delo z visokonapetostnimi električnimi komponentami. Tudi na tem področju se pojavlja pomanjkanje kadrov.
Spremembe so torej pred vrati, vendar, kot smo lahko slišali na tehnološki konferenci, še niso povsem tu in tudi neodvisni avtomehaniki imajo, ob podpori njihovih dobaviteljev, še vedno čas, da se nanje pripravijo. Te sicer ne bodo prinesle le težav, ampak tudi veliko novih priložnosti, ki jih bodo lahko izkoristile le tiste servisne delavnice, ki se bodo nanje pripravile.
Veliko zanimanja
Mogoče je bilo tudi zato zanimanje za tehnološko konferenco veliko, saj so udeleženci precej napolnili veliki konferenčni avditorij. Ugotavljali smo lahko tudi, da so bili zastopani udeleženci vseh starosti in da je bilo med njimi zelo veliko mladih, torej se nam za razvoj poklica avtomehanika in drugih z vzdrževanjem vozil povezanih poklicev ne bi bilo treba bati. Med udeleženci smo srečali tudi člane servisnih mrež, študente in profesorje tehničnih šol.
Andrej Puconja, ki poučuje na Tehniškem šolskem centru Maribor, je povedal, da je po njegovem mnenju preobrazba izobraževalnega programa v smer večjega poudarka na elektrifikaciji. Ta je sicer že nekaj let v načrtu, vendar še ni prišlo do njene izvedbe. V tujini namreč že dolgo obstajajo programi za mehatronike, ki sledijo temu, o čemer so tekla predavanja na letošnji konferenci. Pri nas izobraževanje mladih mehanikov še vedno temelji na programih za avtokaroserista in avtomehanike, novih vsebin pa je malo. Vesel je tudi, da jim je šola omogočila obisk tehnološke konference, saj lahko na takšnih prireditvah spozna novosti.
Tudi mlademu avtomehaniku iz Kopra Niku Apolloniu se zdi pomembno, da na takšnih prireditvah spoznajo, kaj se dogaja na avtomobilskem trgu. Izpostavlja predvsem spremembe, ki jih prinaša elektromobilnost. Opaža, da se ljudje bojijo novosti, ki jih ta prinaša in meni, da se jim bodo tudi težko privadili. Vendar pa po drugi strani vidi, da je vsako leto na voljo vedno več orodij in tudi znanja, zato bo sprejemanje novosti o njegovem postalo lažje.
Električni avtomobili prihajajo v neodvisne delavnice
Letos je na tehnološki konferenci prevladovala predvsem tema elektromobilnosti, ki odpira nove priložnosti tudi neodvisnim servisnim delavnicam. Razlog za to je predvsem v tem, da so električni avtomobili na trgu že toliko časa, da je številnim že potekla tovarniška garancija, kar pomeni, da so se njihovi lastniki v iskanju cenejših alternativ pri vzdrževanju pripravljeni zateči tudi na neodvisne servise.
Čeprav električni avtomobili načeloma potrebujejo manj vzdrževanja od avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem, to ne pomeni, da ga ne potrebujejo. Na konferenci so predavatelji tako izpostavili toplotno upravljanje, ki je na električnih avtomobilih bolj zapleteno. Električni avtomobili imajo sicer manj sestavnih delov, vendar pa so ti bolj kompleksni. Pojavlja pa se tudi problem obrabe gibljivih delov, saj so ti zaradi visokih navorov, ki jih razvijajo elektromotorji, in velike dodatne mase baterij, lahko veliko bolj obremenjeni kot na avtomobilih z motorji z notranjim zgorevanjem.
Kljub temu pomembna tema za neodvisne servise ostajajo tudi avtomobili z motorji z notranjim zgorevanjem, ki bodo na cestah ostali še nekaj časa in pri katerih se tudi pojavljajo novi izzivi, ki jih morajo nagovoriti mehaniki. Predvsem gre za obremenjene sisteme, ki zagotavljajo skladnost z okoljskimi predpisi in zahtevajo redno vzdrževanje.
Dejstvo pa je, da avtomobili postajajo tudi zmogljivi računalniki in da je avtomobil, čeprav se njegov lastnik tega ne zaveda, pogosto najbolj zmogljiv računalnik pri hiši. Celo najbolj preprosti avtomobili so danes opremljeni vsaj s štirimi do petimi elektronskimi kontrolnimi enotami ECU, avtomobili visokih razredov pa jih lahko imajo celo več kot sto. To po eni strani omeni, da mora mehanik pri iskanju napake pregledati veliko več podatkov, a po drugi strani jim lahko tudi olajša iskanje napake, saj jo lahko ugotovijo že iz podatkov o delovanju avtomobila in jim je ni treba iskati na slepo kot nekoč.
Neodvisnim mehanikom se zato z novimi tehnologijami odpira veliko vprašanj, na katera lahko odgovore v veliki meri dobijo tudi na dogodkih, kakršna je Tehnološka konferenca GMT.
Avto bo kot telefon. Uporabljali ga bomo 5 let potem bo pa tehnolosko tako zastarel da ga ne bo vec …
Kitajci so uspeli izdelati mnogo bolj ekonomične in čistejši dizelski motor. Samo kdor spremlja Kitajsko ve v kakšno smer bo …
"V prihodnosti se obeta tudi zmanjšanje osebnega lastništva avtomobilov in povečanje flotnih uporabnikov" Imel ne boš nič in boš srečen...