Pisali smo, da je nemško združenje prodajalcev avtomobilov naslovilo na nemški zvezni svet zahteve glede uvedbe evropske direktive o prodaji potrošniških dobrin z oznako RL (EU) 2019/771, ki uvaja spremembe v predpise o jamstvu na prodane izdelke. Kot pravijo, bodo uvedene spremembe nesprejemljive in disproporcionalno škodljive za prodajalce avtomobilov.
Za kaj gre?
Po novi evropski direktivi naj bi obrnjeno dokazno breme s šestih podaljšali na dvanajst mesecev. Osnutek tudi predvideva ločitev med dejansko kupoprodajno pogodbo in posebnimi dogovori, ki morajo biti navedeni v posebnem dokumentu. Za nemško združenje je nerazumljivo tudi dejstvo, da predlog opušča uvedbo roka na pritožbe o stvarnih napakah, kar je omogočila direktiva EU. Prepričani so, da bo zaradi naštetega cena rabljenih avtomobilov precej poskočila, saj bodo morali prodajalci rabljenih avtomobilov v izračun cene vključili dodatne stroške. Nemci sicer v primeru omenjenih sprememb pričakujejo deset do dvajset odstotkov višje cene. Zato obstaja strah, da avtomobilski proizvajalci v prihodnosti ne bodo več ponujali starejših cenejših vozil. Stroški za jamstvo, ki se bodo povečevali s starostjo vozila, bodo namreč privedli do takšnih povečanj cen, da se bo ta tržni segment povsem preusmeril v trg zasebnih prodajalcev, kjer kupcev ne varujejo potrošniške pravice.
ZPS: Vejih sprememb cen rabljenih ne bo
Ker gre za evropsko direktivo, smo se obrnili na Zvezo potrošnikov Slovenije (ZPS). Matjaž Jakin iz pravne pisarne ZPS je pojasnil, da nova Direktiva (EU) 2019/771 na področju odgovornosti prodajalca za stvarne napake na rabljenih vozilih ne bo prinesla bistvenih sprememb. Enako kot starejša direktiva, katero je razveljavila, namreč določa minimalno enoletno jamčevalno obdobje prodajalca za stvarne napake, kadar gre za rabljeno blago.
"Podaljšuje pa obdobje obrnjenega dokaznega bremena tako, da se za neskladnost, ki se pokaže v enem letu od dobave blaga, domneva, da je obstajala že ob dobavi. V stari direktivi je bilo to obdobje minimalno pol leta. Prodajalci so že do sedaj odgovarjali za stvarne napake na rabljenih vozilih, kar se z novo direktivo ne spreminja," odgovarja Jaklin in pojasnjuje, da na drugi strani potrošniki v Sloveniji ne bodo mogli več prosto izbirati med vsemi štirimi zahtevki (odprava napak, zamenjava blaga, sorazmerno znižanje kupnine, odstop od pogodbe), saj je v direktivi določena hierarhija zahtevkov, torej vrstni red, po katerem lahko potrošniki uveljavljajo posamezne zahtevke. "Takšna ureditev bo torej za prodajalce ugodnejša od obstoječe. Zato menimo, da nova direktiva ne bi smela vplivati na ceno rabljenih vozil v Sloveniji in na tem področju ne bo prinesla bistvenih sprememb."
Za pojasnila smo prosili tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Karin Jurman Marn nam je pojasnila, da je rok za prenos direktiv v slovenski pravni sistem 1. julij 2021, pri čemer se bodo prenesene določbe direktive, ki jo omenjamo, začele uporabljati od 1. januarja 2022 dalje.
Nov zakon še v pripravi
Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo zato po zagotovilih sogovornice aktivno pripravljajo nov Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1), v katerega bodo poleg veljavnih določb Zakona o varstvu potrošnikov in veljavnih določb Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami ter določb za prenos omenjene direktive prenesli tudi določbe, ki se nanašajo na nekatere vidike pogodb o dobavi digitalne vsebine in digitalnih storitev kot tudi nekatere druge direktive, ki se nanašajo na boljše izvrševanja in posodobitve pravil Unije o varstvu potrošnikov.
Zato nam trenutno končnih odgovorov glede vsebine novega Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-1) na ministrstvu še niso mogli podati, saj bo predlog novega Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-1) še predmet sprememb v zakonodajnem postopku.
Jurman Marnova nam je glede obdobja obrnjenega dokaznega bremena vseeno pojasnila, da direktiva določa obrnjeno dokazno breme za obdobje enega leta, dodatno pa v drugem odstavku državam članicam omogoča, da obrnjeno dokazno breme podaljšajo na obdobje dveh let. V skladu s tem bo tako tudi v slovenski ureditvi treba podaljšati obdobje obrnjenega dokaznega bremena iz šestih mesecev na najmanj obdobje enega leta.
Prav tako je pojasnila, da se direktiva uporablja za prodajne pogodbe med potrošnikom in prodajalcem, zato omenjeno nemško ureditev glede »posebnih dogovorov, navedenih v posebnem dokumentu« z vidika prenosa direktive težko komentirajo. "V kolikor se »posebni dogovori, navedeni v posebnem dokumentu« nanašajo na odstavek direktive, ki ureja možnost, da je potrošnik ob sklenitvi prodajne pogodbe posebej obveščen, da posamezna lastnost blaga odstopa od objektivnih zahtev za skladnost in na obvezo, da mora potrošnik v tem primeru ob sklenitvi prodajne pogodbe izrecno in ločeno sprejeti to odstopanje, pa bi vam želeli pojasniti, da bomo zagotovili skladen prenos tudi te določbe v slovenski pravni red," dodaja sogovornica.
V zvezi z vprašanjem glede »roka na pritožbe o stvarnih napakah« pa so nam na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pojasnili še, da direktiva dopušča možnost za države članice, da lahko hranijo ali uvedejo določbe, v skladu s katerimi mora potrošnik, da bi uveljavil svoje pravice, prodajalca obvestiti o neskladnosti v roku najmanj dveh mesecev od dne, ko je opazil tako neskladnost. Ker bo odločitev v zvezi s prenosom navedene določbe v slovenski pravni sistem še predmet usklajevanj v zakonodajnem postopku, zato trenutno še ne morejo komentirati končne vsebine določbe.
vsak izgovor je dober, pa če ga mačka na repu prinese. glede na to da ima že vsak rabljen avto …