Potne roke trdno objemajo volan, kazalec merilnika hitrosti ponori, hrbet je prisesan na sicer udoben sedež, v grlu vseskozi imaš cmok. Tako nekako izgleda pospešek od 0 do 100 km/h v 230 tisočakov vrednem BMW M6.
Sledilo je presenečenje
Za štiri dni smo dobili na test najdražji M, ki ga na ceniku ponuja BMW. A sledijo je presenečenje. To ni bil zgolj BMW M6 gran coupe s 412 kilovatov moči (560 konjskimi močmi) in pospeškom od 0 do 100 km/h 4,2 sekunde, imel je še za dobrih 10 tisočakov vreden competition paket, ki brutalnost avtomobila dvigne na še višji nivo. To pomeni, da 4,4-litrski V8 motor razvije še 29 kilovatov moči več, oziroma 40 KM več, kar pomeni okroglih 600 konjskih moči. Tudi navora je še za 20 Nm več. 700 Nm pa je na voljo zahvaljujoč dvema turbinama med 1.500 in 6.000 vrtljajih moči.
Te suhoparne številke, zaradi katerih so tudi nepoznavalci avtomobilov, ki primerjajo konjenico s tisto v svojih vozilih, zašilili z obrvmi, pa do izraza pridejo zgolj na cesti. Tam je občutek v vozilu, ki morda to z razkošnimi usnjenimi fotelji v potovalni kabini kar nekoliko skriva, zgolj brutalen. Sopotniki so kar nekaj časa lovili sapo, ko sem pohodil stopalko za plin in se pri tem dodobra nasmejal.
Na Nürburgring in v opero
Kupejevska šestica s štirimi vrati naj bi izžarevala prestiž in športnost. Gran coupe nima velikih spojlerjev ali ogromnih razširjenih blatnikov, kljub temu pa z nizko silhueto, širokimi 20-palčnimi kolesi in izbočenimi platišči v obliki pajkovih nog, za katerimi se skrivajo zlate čeljusti zavor, ter velikimi odprtinami za pretok zraka, spominja na reaktivno letalo. A vozne lastnosti, pospeške in končno hitrost, ki je lahko nad 300 km/h, najbolj opominjajo štirje okrogli zaključki izpuha, pod dva na vsaki strani, med katerima je spojler. Ta poskrbi, da med silovitim pospeškom avto ostane prisesan k tlom. Pa še nekaj, kar ni tako opazno na zunanjosti, streha je iz karbona. Tudi zato avto tehta „vsega 1850 kilogramov.“
Potovalna kabina sicer ponuja prostor štirim potnikom, a res udobno bo le vozniku in sopotniku spredaj. Veliki v prvovrstno usnje oblečeni fotelji, pomični na vse možne načine, ki hladijo, grejejo, so daleč od školjkastih sedežev, ki bi si jih predstavljali v BMW M avtomobilih. Ne, to je avto, s katerim lahko zavijete na dirkališče, hkrati pa elegantno in opazno prikrižarite na večerni gala prireditev. A vseeno to ni navaden M avtomobil, na kar opozarja strop oblečen v alkantaro, številni deli po armaturni plošči in vratih iz ogljikovih vlaken in seveda prepoznavne M oznake.
To pa je bilo razočaranje
Za M modele specifičen je tudi samodejni dvosklopčni sedemstopenjki menjalnik, ki mu s pomočjo tipk nastavljamo odzivnost in hitrost, enako velja za trdoto volana, vzmetenje … Kar mi je bilo všeč, je, da si lahko voznik vnaprej prilagodi vso elektroniko povezano s trdoto volana, hitrostjo, menjalnika, odzivnostjo stopalke za plin, prednastavi lahko izklop elektronike, kar pomeni več drsenja na dirkališču ali zaviti gorski cesti ...
Tako v teoriji, v praksi pa je najprej sledilo razočaranje. Če sem v novi petici dobil vesoljski ključ z ekranom, sem tokrat v roke dobil ključ kot ga dobi lastnik 20 tisočakov vredne BMW enice? V prvi priložnosti bom na kakšnem avtomobilskem salonu odgovorne povprašal v „čem je stos“. Razočaranj sicer ni veliko, če odštejemo ceno, me je pri 230 tisočakov vrednem vozilu razočaralo še dejstvo, da se prtljažnik zapira ročno in ne s pritiskom na stikalo. Človek se hitro razvadi.
Brutalno ...
Na to sem kaj hitro pozabil, ko sem sedel za volan. Sedež s pritiskom na stikalo nastavim na najnižji možen položaj in ga pomaknem bliže do volana, ki ga prav tako s stikalom pomaknem nekoliko navzdol. Pregled na cesto je idealen, prav tako na merilnike. Ne moti me, da niso digitalni kot v novi petici, saj vem, da gre za nekaj let staro vozilo. S pomočjo vrtljivega vmesnika iDrive si prilagodim vozna programa M svojim potrebam. Med njima preklapljamo kar s tipkama na volanu. Volan si nastavim v športni program, kar pomeni, da je nekoliko trši, voznik pa ima pri velikih hitrostih boljši občutke. V prvem programu pustim elektroniko vklopljeno, v drugem izklopim pomoč stabilnosti.
Motor oživim s pritiskom na gumb za zagon motorja. V8 bencinski motor s tehnologijo twin-power se oglasi gromko, a ne tako zelo, kot sem pričakoval. Na prazni cesti tesno primem za trikraki v usnje oblečen volan, ki oblikovno ni nič posebnega. Pohodim stopalko za plin, od takrat naprej pa sledi zgolj še sproščanje adrenalina. Stotica se na head-up zaslonu se pojavi v 3,9 sekunde, brutalno. V8 motor povleče z neverjetno močjo, voznika prisesa na sedež, sopotniki obmolknejo, celo prebledijo. Avto se ceste drži kot klop kože, kljub pogonu na zadnja kolesa je zadek miren. Izkušnja je povsem drugačna kot v alfi romeo QV, ki je veliko težje ukrotljiva.
Avtomobil dvestotico doseže v manj kot dvanajstih sekundah! Še zmeraj je končna hitrost omejena na 250 km/h, z M driver paketom pa avtomobil zmore hitrosti nad 300 km/h.
Kot po tračnicah
Za avtomobil, ki tehta skoraj dve toni, je M6 gran coupe vodljiv za desetko. Aktivni M diferencial razporeja navor preko zadnje osi do kolesa z najboljšim oprijemom in v stotinki sekunde nevtralizira najmanjše razlike navora med pogonskimi kolesi. 700 Nm se na cesto prenaša bolj učinkovito in varneje. Z vklopljeno elektroniko nisem imel niti v enem trenutku slabega občutka, vožnja je neverjetno natančna in nadzorovana, brez najmanjše sledi o odnašanju sprednjega dela iz ovinka (pokrmarjenja) in to kljub masivnemu V8 motorju. Odlično pri BMW M6 gran coupeju se mi zdi prav suvereno obvladovanje vozila tudi pri skrajnih mejah, pa čeprav verjetno nisem izkoristil niti tretjine potenciala, ki ga ponuja bavarska zverina. „Ta avtomobil ni narejen za slovenske ceste,“ sem si rekel.
Sedemstopenjski menjalnik z dvojno sklopko prestavlja bliskovito in gladko, to lahko počnemo sami z obvolanskimi ušeski. Avtomobil odlično vleče tudi med 6.000 in 7.000 vrtljaji v minuti.
Stane kot štirisobno stanovanje v Ljubljani
Poraba goriva je drugotnega pomena. Iz Ljubljane do Portoroža in nazaj kaj hitro porabiš 30 litrov in več bencina. A to še ne boli toliko kot končna cena – 230 tisočakov z vsemi dodatki. Če vračunam še izgubo vrednosti po letu ali dveh … Raje ne. A to ni avto za racionalne, to je avto, ki ponuja vrhunec BMW tehnologije, avto, ki osupne z obliko in vožnjo. Tisti, ki ga bo kupil že dobro ve ve, zakaj je odštel toliko denarja.
Podatki o vozilu: BMW M6 gran coupe (performance package)
Motor: 4.395 cm3, V8, 441 kW (600 KM) pri 6.000 vrt/min.
Navor: 700 Nm med 1.500 in 6.000 vrt./min.
Dimenzije (D x Š x V v mm): 5.011 × 1.899 × 1.395, medosna razdalja 2.964
Prtljažnik (v litrih): 460-1265
Poraba na testu: 14,6 litra/100 km (mešani cikel), izpusti CO2: 231 g/km
Zmogljivosti: 250 km/h, 3,9 sekunde od 0 do 100 km/h
Cena: 173.850/ 229.794 evrov (testni/testni z dodatki)
Plusi: Dizajn, nadzorovana vožnja, pospešek, vozne lastnosti, motor, menjalnik;
Minusi: Oblika ključa, cena, prostornost za potnika zadaj;
Na nemško robo ne dam nič tako da me to nemško sranje od BMW-ja ne gane.....