Ideja ni nova, saj je podobna zamisel pri nas v preteklosti že obstajala, a ni zaživela. Podobno je bilo z oddajanjem parkirnega mesta, ko nas ni doma. A takrat dovzetnosti za storitve delitvene ekonomije na slovenskem trgu še ni bilo.

Ponudniki storitev delitvene ekonomije so se do danes že uveljavili po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Tudi razmišljanje ljudi je povsem drugačno, kot je bilo še pred leti, številni strokovnjaki pa za prihodnost predvidevajo, da je souporaba avtomobilov najresnejša alternativa lastništvu avtomobila. Lastništvu avtomobila se bomo prav zaradi različnih oblik delitvene ekonomije in avtomatizacije vožnje v prihodnosti lahko popolnoma odrekli.

Avtomobili večino časa zasedajo prostor

Urša Hribernik, pobudnica p2p car-sharing platforme PiPi.si v Sloveniji pojasnjuje, da mladi danes niso več pripravljeni kupovati avtomobilov. Na avtomobile gledajo drugače kot v preteklosti. Na njih gledajo kot na strošek. Že kot študentka je iz študentskega bloka v Rožni Dolini opazovala parkirišče, zasičeno z avtomobili študentov, ki jih med tednom niso uporabljali za prevoz po Ljubljani. 

Ideja o delitvi avtomobilov po principu oddajanja se ji je tako porodila že v študentskih letih, dozorela pa med selitvijo, ko si je avtomobil izposodila od prijateljice. Dodatno ji je pri razvoju ideje pomagal prijatelj, ki si je na dopustu v Španiji izposodil avto preko platforme za p2p car-sharing.

"Zamisel razvijamo že dalj časa. Dejansko je težava, da avtomobili večino časa stojijo parkirani na mestu, hkrati pa predstavljajo veliko obremenitev za družinski proračun oziroma proračun vsakega posameznika. V tujini podobni projekti že potekajo. Eden takih je Drivy," je za zurnal24.si pojasnila sogovornica, ki pravi, da so nekateri trgi, kot je Francija, Španija ali Skandinavija že pokriti, medtem, kot Slovenija, pa tudi Italija, Poljska in drugi vzhodni trgi te storitve sploh ne poznajo. In tu vidijo svojo priložnost.

Slovenci neradi delimo svoj avtomobil z drugimi

"Trenutno imamo prijavljenih več kot 400 uporabnikov. Tretjina bi svoj avtomobil oddajala," pravi Hribernikova in dodaja, da je splošno prepričanje v Sloveniji, da smo Slovenci preveč navezani na svoje jeklene konjičke, da bi jih posojali, a so kljub temu prišli do zaključka, da obstaja velika skupnost ljudi, ki je pripravljena bodisi najemati, bodisi oddajati svoj avtomobil.

"Kažejo se novi trendi, ljudje postajajo bolj odprti, zavedajo se, da je avto velik strošek in da si lahko na tak način zmanjšajo stroške, ali pa prihranijo s tem, ko si avtomobil izposojajo in niso lastniki pločevine," pravi Hribernikova, ki poudarja, da car-sharing z električnimi avtomobili v Ljubljani ali prevozi.org niso konkurenca, saj gre tam za minutni ali urni najem vozila oziroma za deljenje prevoza.

"PiPi.si bo omogočal dnevni najem avtomobila," pravi in pojasni, da so cene v tujini za 20 do 30 odstotkov nižje kot, če bi najeli avtomobil v mreži rent a car ponudnika. Cena je odvisna od starosti avtomobila, modela in znamke avtomobila, razmerja med povpraševanjem in ponudbo na trgu ...

Prilagoditev p2p car sharinga na slovenski trg ni mačji kašelj

PiPi.si ni le spletna platforma, saj gre za neke vrste skupnost, zanjo stoji celoten sistem, ki omogoča izmenjavo avtomobilov. Storitev trenutno še ni zaživela, saj morajo določiti pravila, ki bodo skladna s slovensko zakonodajo. 

"Trenutno se o pogojih dogovarjamo z več zavarovalnicami v Sloveniji. Tudi o tem, kdo so tvegani vozniki, koliko morajo biti stari, koliko časa morajo imeti veljaven vozniški dokument, kako preverjati ustreznost in tehnično delovanje avtomobilov itd.," še pojasnjuje sogovornica, ki pravi, da želijo zagotoviti optimalen paket zavarovanja avtomobila in udeležencev ter definirati odgovornost v času najema avtomobila. Pri tem pozivajo vse zainteresirane, da se čim prej prijavijo v platformo pipi.si, ker bodo tudi na ta način različne deležnike lažje prepričali v smiselnosti in vzdržnosti souporabe avtomobilov.

Dolgoročni cilj je ustvariti skupnost, ki bo pripomogla k spreminjanju miselnosti o avtomobilih, delitvi stvari, hkrati pa so mnenja, da je avtomobilov na naših cestah nadpovprečno v primerjavi s tujino, zato lahko tudi na ta način prispevajo k zmanjšanju skupnega števila avtomobilov na cestah in posledično zmanjšanju odpada ter prezasedenosti parkirnih prostorov.

grega.prebil@zurnal24.si