Z Nikolajem Milčevim, ki je pri bolgarskem podjetju Abrites od ustanovitve podjetja pred sedemnajstimi leti odgovoren za razvoj programske opreme, smo se na poprodajnem sejmu Automechanika v Frankfurtu pogovarjali o izzivih, ki jih pred serviserje postavljajo nove tehnologije, predvsem pri vgradnji rabljenih rezervnih delov.
Abrites je eden največjih neodvisnih evropskih razvijalcev univerzalne opreme za diagnostiko, opreme za kodiranje ključev in rešitev za zamenjavo avtomobilskih modulov in komponent. Pri slednjih se od večine drugih ponudnikov razlikujejo po tem, da ne omogočajo le zamenjave okvarjenih modulov z novimi in njihovega programiranja, ampak tudi programiranje rabljenih modulov, s čimer se poveča pestrost možnosti popravil in predvsem zmanjša stroške popravila.
Milčev pravi, da imajo avtomobili več generacij z veliko različnimi platformami, ki se neprestano spreminjajo. Vsaka sprememba prinese tudi spremembe v načinih, kako avtomobili delujejo kot celota in kot njihovi posamezni moduli. Vedno je nekaj drugačno, in to velja za vse znamke.
Sitnosti pri programiranju
To pride do izraza predvsem, če hočete zamenjati pokvarjeni del avtomobila. Če imate denimo motor s pokvarjeno osrednjo kontrolno enoto ECU, lahko kupite novo ali pa nanj vgradite rabljeno. V vsakem primeru morate nadomestno enoto sinhronizirati z drugimi moduli v avtomobilu in to velja tudi za motorje, menjalnike, volanske module in druge komponente.
Milčev izpostavlja, da to sploh ni lahek proces, včasih pa je celo zelo težak, saj med delom lahko naletite na številne težave. V večini primerov sicer največ časa vzame razvoj strojne in programske opreme, včasih pa je težka tudi sama izvedba postopkov za uskladitev nove komponente z ostalimi v avtomobilu. Avtomobili so namreč zapleteni sklopi in lahko se zgodi, da vseh opravil ni mogoče izvesti preko univerzalnega vmesnika OBD. Včasih, dodaja Milčev, je kakšen modul treba tudi fizično vzeti iz avtomobila in ga razstaviti, da ga lahko ustrezno kodirate.
Sicer se trudijo, da bi strankam omogočili delo z vmesnikom OBD, vendar to vedno ni mogoče. Doda, da francoski proizvajalci, kakršni s Renault, Peugeot ali Citroën, večinoma brez težav omogočajo delo preko vmesnika OBD, pri nemških proizvajalcih pa to ni vedno mogoče.
Različne platforme
Milčev na vprašanje, če torej moduli niso vedno kompatibilni med seboj, odgovarja, da so skoraj vedno različni, tako kot tudi postopki za nastavitve. To lahko velja za vse znamke in celo za različne modele. Volkswagen denimo, za nekatere platforme (denimo MQB) omogoča OBD rešitve, za druge platforme pa so potrebni drugačni pristopi. Oprema v avtomobilih je zelo pestra. Vsak avto lahko zahteva posebne pristope in postopke, kar pogosto bega celo njihove stranke. Včasih se namreč situacija tako zaplete, da stranka neposredno od njih potrebuje pomoč za rešitev problema.
Milčev to ponazori s primerom Volkswagna, pri katerem lahko imate v istih modelih motorne kontrol ne enote, ki so jih izdelali pri Siemensu, Continentalu, Valeu, Boschu, Magneti Marelliju ali še kje. Tudi armaturna plošča je lahko bila denimo izdelana pri Magneti Marelliju, Boschu ali Johnson Controls. Včasih, pravi, je lahko še bolj zapleteno, saj so lahko v enem avtomobilu združene tudi komponente različnih dobaviteljev, ki jih je treba uskladiti med seboj.