Oglašujejo ga kot avto in ne za baterijo na kolesih. Pri mazdi MX-30 kljub temu ali pa prav zaradi njene naprednosti voznik lahko spozna, da imeti se za zelenega in ostati neomejeno mobilen ni tako enostavno.
Mazda MX-30 kljub svojemu močnemu adutu - sprejemljivi ceni - verjetno ne bo nikoli prodajni hit. Na vsak način pa je ta električni model prišel med nas ob pravem trenutku - da si osveščeni in namišljeno osveščeni še pravi čas izprašamo vest ter se zavemo kompromisov. Ker tudi pri lastništvu električnega avta so odtenki zelene barve lahko zelo različni - od zelene do zelo temno zelene. Že skoraj "dizelsko" črne. Svetlo zelen baterijski avto? Ne, v to pravljico verjamejo le politiki in marketingarji.
Zakaj mazda MX-30 kupcem izprašuje vest?
Proizvodne emisije povprečnega električnega avta so zelo visoke. Odboj v emisijah v primerjavi z izdelavo avta s termičnim pogonom je predvsem zdajšnja tehnologija proizvodnje baterij, saj se en in drugi tip pogona v emisijah "pokrijeta" šele po več letih uporabe avta. Večja kot je baterija v avtu (daljši kot je doseg), več let bo trajalo do pozitivne faze glede izpustov. In tudi vir polnilne energije za električne avte ni nujno brezemisijski. Potrebujete sončno elektrarno na vaši strehi, ob tem morate upoštevati emisije pri izdelavi panelov in upati na čim več sonca. K sreči tudi v Sloveniji že obstajajo dobavitelji elektrike, ki v oblačnih dneh in ponoči dobavijo elektriko iz obnovljivih virov ali jedrske energije. Slednja pa je že spet zgodba za nov odtenek zelene.
In potem še reciklaža odsluženega avta, vprašanje vse bolj zaskrbljujočega deleža emisij pnevmatik in zavor ... Spraševanja o emisijah in s tem ekološkosti torej tudi pri električnem avtu nikoli ne zmanjka. Ne, če vozite na elektriko, še niste okoljsko ozaveščeni!
Trendi v avtomobilski industriji pri promociji vsega, kar žene elektrika, so takšni kot so in pri Mazdi so nanje odgovorili z iskanjem najnižje še sprejemljive točke med udobjem in ekologijo. Med tistim, da je avto uporaben in udoben na tipičnih dnevnih razdaljah, ter med doseganjem čim nižjega odtisa za okolje.
Baterija s kapaciteto 35,5 kWh in obljubljeni doseg 200 kilometrov v mazdi MX-30 sta danes med najmanjšimi v sodobnih baterijskih avtih. V resnici je bil doseg med zimskim testom še precej krajši. Ko je bila zunanja temperatura tudi čez dan krepko pod lediščem, bi z MX-30 lahko peljal le kakih 120 kilometrov daleč. Če bi vmes zapeljal na avtocesto, bi praktično vsak kilometer poti spremljal trzanje kazalca preostale energije navzdol. Saj energetska poraba 107-kilovatnega motorja niti ni bila slaba, a zaloge energije res ni veliko oziroma je MX-30 predvsem avto za domačo občino, če uporabim koronski žargon.
Da bi šel z njim na pot v sosednjo regijo in se vračal isti dan, bi moral pred odhodom obvezno preučiti, kje me bo čakala prosta ultrahitra polnilnica. Tudi na 50 kW polnilnici sem sicer doživel zadrego, saj polnjenje traja precej dlje od napovedi. Mazda je očitno ubrala skrajno previdno strategijo dolgoletnega ohranjanja zdrave baterije, zato se zdi, kot da še posebej pri zadnjih 20 odstotkih energijo spušča po kablu dobesedno "po kapljicah". In dodatnih 20 odstotkov pri tako majhnem skupnem dosegu lahko zelo vpliva na stanje živcev med potjo.
Na običajni ulični ali domači hitri polnilnici je pri prazni bateriji treba računati na kakih devet ur neprekinjenega priklopa, pri hladni bateriji še dlje. Da bi se z MX-30 peljal dve regiji daleč? Potreboval bi dopust.
MX-30 kruto sporoča, kako dragocena je pravzaprav energija in zakaj komfortnost potovanja pri trenutni tehnologiji nima veliko skupnega s trajnostno strategijo, ki jo trosijo "kaviar" zagovorniki zelenih zadev.
Raven udobja, ki je številnim električarjem tuja
A če bi imel domačo polnilnico in če bi zadrego s potjo dve regiji stran lahko reševal na drugačne načine (beri: z navadnim avtom), potem bi bila MX-30 za poti znotraj občine moja najboljša prijateljica … Mazdin prečiščen zunanji dizajn je nekaj posebnega in tudi če vam slučajno ni všeč, morate priznati, kako veliko lahko pove s tako malo elementi. Ob vstopu v notranjost pade v oči precej drugačna slika, kot smo je vajeni v električnih avtih. Namesto industrijsko smrdljive plastike nas pričaka premijski izgled z mehkimi oblogami iz umetnega usnja in recikliranih materialov, za piko na i je dodana naravna pluta.
Zeleni pristop z dušo se v tem avtu nadaljuje z domačnostjo voznikovega prostora, kateremu je podrejena postavitev stikal in višina glavnega sredinskega zaslona. Pod njim je Mazdina novost dodatni zaslon na dotik, ki pa ima ob robu fizične tipke, da lahko ostane upravljanje s klimatizacijo še naprej početje brez odmikanja oči s ceste. Da ostajajo oči na cesti, zelo dobro služi tudi serijska HUD projekcija vseh pomembnih podatkov na vetrobransko steklo. Sedenje je zelo dobro, kar pri Mazdi poudarjajo že leta.
Pri multimedijski napravi sem pogrešal več električne vsebine. Ne ker mi je všeč promptno spremljanje potočkov energije v eno ali drugo smer, temveč ker bi pri tako omejenem dosegu baterije zelo rad vnaprej spremljal, kje so najbližje polnilnice in kako načrtovati pot. Na primer pri Hyundaiju so se temu področju zelo dobro posvetili.
Še ena posebnost: brez B stebrička
Da je Mazdin križanec namenjen bolj vsakdanjim potem lastnika kot pa celotne družine, dokazuje sama zasnova potniške kabine. Je posebnež brez B stebrička, po tem spominja na model RX-8. Zadaj ima kratki vratni krili, ki se odpirajo nazaj, zaradi česar je vstop na dovolj prostorno zadnjo klop precej olajšan. Tudi prednja vrata se odprejo zelo na široko. Je pa za takšno polno razpiranje vrat potreben prostor, ki ga na tesnem parkirišču pred blokom ali trgovskem središču ni. Zadnja klop je torej namenjena bolj občasni uporabi. Prtljažnik pa je velikosti in namenu avta dovolj velik.
V avtu se voznik počuti zelo domače in v centru dogajanja, kar je tako ali tako odlika japonske znamke. Vožnja poteka tipično "električno". Pri pospeševanju pride prav takojšnji navor, ni pa avto namenjen izstreljevanju izpred semaforja. In tudi če bi pohodil plin do konca, bi vas na avtocesti verjetno policijski radar pustil pri miru, saj je končna hitrost le malo nad omejitvijo. Ima dobro urejeno rekuperacijo energije prek obvolanskih tipk, ki v najmočnejši stopnji "žetve" pri zaviranju omogoča vožnjo zgolj s pedalom za plin.
MX-30 se glede vožnje čez ovinke kljub podobnosti imena ne more primerjati z MX-5. Je le križanec in zato bolj oprezen, z več nagibanja, če se se zavoja lotite prenapadalno. Sicer je za električni avto razmeroma lahek in v dno vgrajena baterija pripomore k boljši stabilnosti, a športna vožnja ni v ospredju niti s pogonom niti podvozjem.
Pri Mazdi menijo, da je električni avto med vožnjo lahko moteče tih, zato so vgradili funkcijo umetnega zvoka, ki je ob pomoči 12 zvočnikov Bosejevega sistema v testnem avtu z višanjem in nižanjem "vrtljajev" ustvarjal zvočni ambient klasičnega avta. Osebno se mi zdi ta funkcija nepotrebna. Asistenčni sistemi delujejo zelo dobro in zanesljivo, zato med vožnjo vlivajo veliko zaupanja. Mazda je med dobavitelji končno našla tudi proizvajalca kakovostne vzvratne kamere.
Epilog: biti zelen pomeni odpovedovanje
Mazda MX-30 mi je všeč najprej zaradi visokega udobja in občutka, da so avto izdelali za voznika oziroma voznico ter njune dnevne potrebe. Všeč mi je njen poseben križano-kupejevski videz z nenavadno kombinacijo vrat. Všeč mi je, da jo je mogoče s spodbudo Ekosklada dobiti za okoli 30 tisočakov, kjer je tako premijsko opremljenih zelo malo drugih električarjev. Všeč mi je tudi celostni pogled na emisije in materiale pri izdelavi, uporabi in razgradnji.
Ni pa mi všeč stalno prisoten pritisk preostale energije. Občutka bi se znebil le, če bi imel lastno domačo polnilnico ali pa če bi koronske omejitve o prehajanju občin trajale večno. Svetlo zelena barva na lestvici ekološkosti terja velik kompromis. In ker so zmogljivejše in čistejše baterije očitno še leta stran, bodo pri Mazdi za "dosegofobe" poskrbeli z različico z bencinskim podaljševalnikom dosega. Pa smo spet na začetku zgodbe o kompromisih.
Podatki o vozilu (mazda MX-30)
Motor: Električni, sinhroni
Moč: 107 kW (145 KM)
Navor: 271 Nm
Dimenzije (D x Š x V v mm): 4.395 × 1.848 × 1.555, medosna razdalja 2.655
Masa (v kg): 1.720
Prtljažnik (v litrih): 366
Možnost vleke: Ne
Poraba na testu: 19,8 kW, WLTP CO2: 0 g/km
Polnenje: 6,6 kW AC Type 2/ 37 kW DC CCS
Zmogljivosti: 140 km/h, 9,7 sekunde od 0 do 100 km/h
Cena v evrih: od 34.490 evrov
Konkurenti: VW ID.3, hyundai ioniq electric, hyundai kona, MG ZS EV ...
PLUSI: videz, tehnične rešitve, premijska notranjost, zavezanost k celotni sliki emisij.
MINUSI: strah pred prazno baterijo, umetni zvok motorja.
spoštovani novinar, glede na to za kaj bi avto uporabljali , a se vam ne zdi da bi za 30000 …