Čeprav številni proizvajalci vidijo prihodnost v vožnji brez izpustov na električni pogon, so šli pri nemškem BMW dlje in razvili sistem, ki omenjeni pogon kombinira s tistim na vodik.

Wolfgang Strobl, vodja projektov pri BMW Forschung und Technik, je razložil: “Sistem združuje klasični motor z notranjim izgorevanjem – ta poganja prednji kolesni par (prvo vozilo te znamke s takim pogonom) – z električnim pogonom in pogonom na gorivne celice, ki ju uporablja za vožnjo po mestu."

Prva takšna vozila se že vozijo po ulicah bavarske prestolnice, z avti na osnovi aktualne serije 1 pa naj bi naredili tudi že več deset tisoč kilometrov. Po Stroblovih besedah bi sistem lahko postal del serijske proizvodnje čez nekaj let.

Najboljše obeh svetov
Prednost uporabe vodika je tako v hitrem polnjenju in dolgem dosegu kot v velikosti visokozmogljive enote APU (auxiliary power unit) z močjo pet kilovatov. Ta več ne predstavlja težav s prostorom, saj je shranjena neposredno za bencinskim motorjem. Vozilo pogon na vodik uporablja za speljevanje in vožnjo pri manjših hitrostih, energija, ki jo proizvede APU, pa se shranjuje v visokozmogljivem kondenzatorju, ki ponuja veliko moči za kratek čas.

Ob zaviranju in negativnem pospešku 82-kilovatni elektromotor, ki poganja zadnji par koles, prevzema funkcijo generatorja, ki potem polni kondenzator električne energije. Zaradi optimizacije vseh sklopov vozilo ponuja enake zmogljivosti in količino prostora kot serijsko vozilo serije 1.

2. koncept: vodik in Ottov motor
Znižanje količine izpustov, ki nastanejo ob zagonu hladnega motorja, predstavlja velik izziv za proizvajalce.

Pri BMW so zato razvili sistem reformerja, ki v posebni komori iz klasičnega (bencinskega ali dizelskega) goriva izloči manjšo količino vodika, ki ga potem uporablja pri zagonu motorja. Odsotnost klasičnega goriva nekaj sekund po zagonu poskrbi za nične izpuste v tem času, po njegovem preteku pa sistem samodejno preklopi na klasičen pogon. Pozitiven učinek predstavlja tudi odvečna toplota, ki nastane pri izločanju vodika – ta se nato porabi za ogrevanje motorja ali potniškega prostora.

Sistem je sicer še v povojih, je pa v Nemčiji nekaj tovrstnih vozil že v uporabi.