Astra GTC na prvi pogled spominja na kombilimuzino, a je sprememb v primerjavi s petvratno različico toliko, da lahko mirno zapišemo, da gre za povsem drugačen avtomobil.

Mišičast videz podprt s tehnologijo
GTC je sicer obdržala prepoznaven Oplov videz, ki je imel v primeru testnika prilagodljive biksenonske žaromete podprte s tehnologijo AFL, kar pomeni, da sami prilagajajo snop svetlobe. V praksi delujejo odlično in po nepotrebnem ne preklapljajo med dolgimi in kratkimi svetili, poleg tega lahko svetijo tudi z LED svetlobo, zaradi česar je na cesti še bolj prepoznavna. Na cesti je opazna zaradi nove, posebne mineral bele barve, široko izbočenih bokov in aluminijastih platišč, ki so že serijsko na voljo kot 17-palčna, v primeru testnika pa za palec večja. Zaradi slednjih je lega na cesti še bolj stabilna, slabost pa je strošek ob menjavi tako velikih koles oziroma nakupu zimskega kompleta. GTC od kombilimuzine ločijo tudi zadnja svetila, ki še naglasijo športni pedigre vozila.

Foto: Gregor Prebil Opel astra GTC Praktičnost ni bila načeta
Dobra stran vozila je, da kupejevska oblika ni skrajno posegla v praktičnost, kar bodo najbolj opazili potniki na zadnji klopi, kjer je prostora za kolena veliko, manj pa za glavo visokoraslih. Tudi dostop na zadnjo klop zahteva nekaj raztezanja – ali ko boste spredaj želeli poseči po varnostnem pasu. A to je težava skoraj vseh kupejev – kot tudi preglednost voznika nazaj. Je pa pozitivna stran modela GTC ta, da je s 380 litri prostornine še pridobil na velikosti prtljažnega prostora, ki pa ima neroden način odklepanja – s pritiskom na logotip oziroma s ključem za zagon motorja. Visok je tudi nakladalni rob, kar zna biti pri nakladanju večjih predmetov moteče.

Notranjost je oblikovno sorodna drugim modelom, je pa GTC v primerjavi s petvratno različico v mnogočem bolj uporaben. Hvalimo odlagalne površine, ki jih je veliko, a vse, kot je držalo za kozarce, niso dovolj stabilne. Gumbov je tako na volanu kot armaturni plošči veliko, a se jih voznik hitro navadi.

Kot riba v vodi
Športni sedeži telo dobro držijo v zavojih, zahvaljujoč bočni opori je bolj prijetna tudi vožnja na daljših razdaljah, kjer je v pomoč tudi tempomat, ki je enostaven za uporabo. Serijsko je na voljo sistem Start&Stop, ki ga je moč izključiti, a deluje hitro in vas na semaforju ne bo pustil v zadregi.

Za doplačilo je testnik ponudil sistem Flex Ride, ki glede na tip vožnje utrdi obeso, že tako zelo informativen in natančen volanski obroč je bolj direkten (nastavitev sport), motor pa bolj odziven na plin oziroma prilagojen za bolj udobno vožnjo (tour), kar se občuti predvsem pri vožnji čez ovire in luknje, a se tudi v tem programu občutka trdote ne boste znebili oziroma od GTC nikoli ne smete pričakovati, da je prav udoben avtomobil.

Največji napredek so pri Oplu naredili v voznih lastnostih, še posebej ko je treba premagovati hitre ovinke. Tam se GTC počuti kot riba v vodi. Zahvala gre na novo zasnovanemu podvozju. Zadaj je že dobro znani Wattov link način vpetja podvozja, novost pa predstavlja prednja "HiPerStrut" noga, povzeta iz insignie OPC. Zaradi gibljivega spodnjega dela noge voznik v ovinku občuti več dinamičnosti, volan pa manj trese in je bolj odziven. Za nameček so zelo dobre tudi zavore, ki dopuščajo več "vožnje na nož".

Foto: Gregor Prebil Opel astra GTC Dizel preveč robat
Tudi motorizacija testnika, ki je imel pod pokrovom motorja dvolitrski turbodizelski agregat s 121 kilovati moči (165 KM), je dobra, 380 Nm navora pa je na voljo že pri nizkih 1.750 vrtljajih v minuti. Njegova največja napaka je glasno in nemirno delovanje, kar se še posebej občuti v mrzlih jutrih. Motor dobro vleče v širokem območju vrtljajev, lahkotna in zanesljiva je vožnja po avtocesti pri višjih hitrostih, kot tudi pospeševanje, ki ni prikrajšano zaradi velike teže vozila – skoraj 1.600 kilogramov. Kljub vsemu naštetemu bi si v takem avtomobilu bolj želeli uglajeni bencinski motor, ki mora biti turbobencinski, saj sklepamo, da bo osnovni bencinar s 74 kilovati moči le stežka kos tolikšni masi vozila. V mestu je bila poraba z dvolitrskim turbodizlom, ki je bil kombiniran s sicer natančnim šeststopenjskim ročnim menjalnikom v povprečju nekaj pod osmimi litri, izven mesta pa krepko pod šestimi. Izmerjena kombinirana poraba je bila solidnih 6,5 litra na sto prevoženih kilometrov.

Foto: Gregor Prebil Opel astra GTC Kupe pa se lahko brez sramu, tudi glede na kakovost izdelave in bogate opreme, postavi ob bok bolj prestižnim tekmecem, manj v primerjavi z drugimi nemškimi tekmeci, kar zadeva uglajen motor. Po drugi strani kakovost stane, zato v primerjavi s cenejšimi kompaktnimi kupeji, kot je kia proceed, navzgor odstopa s ceno. Za dobro založeni testnik je treba odšteti 30.504 evrov, osnovna različica je več kot pet tisočakov cenejša.

Podatki o vozilu: Opel Astra GTC 2.0 CDTI (121 kW) Sport
Motor: turbodizelski, štirivaljni
Prostornina: 1.956 ccm
Najvišja moč: 121 kW (165 KM) pri 4.000 vrt./min
Najvišji navor: 350 Nm pri 1.750–2.500 vrt./min
Poraba na testu: 6,5 litra/100 km (test – mešani cikel), izpust 127 g CO2/km
Zmogljivosti: 210 km/h, pospešek 8,9 sekunde od 0 do 100 km/h
Mere (D x Š x V) (v mm): 4.470 x 1.840 x 1.480, medosna razdalja: 2.695
Prtljažnik: 380–1235 litrov
Cena: 24.890/30.504 (osnovni/testni)