Renault 4 so izdelovali v obdobju 1961–1992, na francoski trg pa je prišel v trenutku, ko se je ekonomija začela prebujati in Francija motorizirati. Že spomladi leta 1956 si je takratni direktor Renaulta, Pierre Dreyfus, zamislil konjička, ki bi bil primeren za vsakogar bodisi kot družinski, ženski, mestni, podeželski avtomobil … Skratka, nekaj univerzalnega za čase, ki so vlivali optimizem. Poleg tega so pri Renaultu želeli izdelati model, ki bi lahko tekmoval z že uveljavljenima hroščem in minijem, katrca pa je bila tudi odgovor na prav tako legendarnega spačka, le da je bila za tiste čase videti bolj mestna, predvsem pa zelo prostorna.

Katrca je bila tudi renault 3
Nov model so si zamislili kot kombinacijo limuzine in transporterja, po dolgotrajnih pripravah pa je bila leta 1959 sprejeta odločitev o končni obliki. Zvezda je ugledala luč sveta 3. avgusta 1961. Malo je znano, da so najprej lansirali model R3, ki je imel enak zunanji videz kot R4, le veliko skromnejšo opremo. Proizvajali so ga v letih 1961 in 1962, skupaj pa je bilo izdelanih vsega 2526 avtomobilov v značilni sivo-drap barvi. Od leta 1962 so izdelovali izključno model R4. Zanimivo je, da je bila mednarodna predstavitev R4 že septembra 1961 na sejmu v Frankfurtu, francoska premiera pa šele oktobra na gala predstavi v Pallais de Shaillot v Parizu. V manj kot štirih letih in pol so izdelali milijon katrc, bila pa je tudi prvi Renaultov avtomobil, ki je presegel magično mejo. Leta 1968 je bil dosežen rekord – 368.566 izdelanih primerkov. V zgodovino se je zapisala tudi kot prvi Renault s sprednjim pogonom.

Parižanka, ki je osvajala ženske
Čeprav so katrco proizvajali dobra tri desetletja, ni nikoli spremenila velikosti ali osnovne oblike. Kljub temu je bila zelo udobna za vožnjo, od ostalih avtomobilov pa se je med drugim razlikovala po položaju menjalne ročice, ki je bila ob volanu na armaturni plošči. Od časa do časa je Renault predstavil posebne različice katrce, na primer safari, sixties, jogging, ki so jih prodajali v posebnih barvah in s posebno notranjo opremo. Tako so med drugim v sodelovanju z modno revijo Elle izdelali model la parisienne (Parižanka) s ciljem, da bi katrco popularizirali tudi med ženskami. Na vratih in zadaj je imela značilen škotski karo ali imitacijo pletenega vzorca, prav tako je imela elegantna platišča.

Za dirkače in policiste
Čeprav je bila univerzalna, katrca v osnovi ni bila narejena za športne dirkače, zato ni bilo presenečenje, da je na reliju Monte Carlo leta 1962 končala na zadnjem mestu. Pozneje so pri Renaultu to "popravili" z nekaterimi športnimi različicami, tako da je katrca (renault 4 sinpar) leta 1979 končala na tretjem mestu relija Pariz–Dakar. Kot policijski avtomobil je bila priljubljena tudi v goratih območjih, kot je Korzika.

Prav tako je bila sestavni del hipijevske subkulture in popkulture nasploh, zato je "igrala" v mnogih filmih, še posebej pomembno vlogo pa je imela v Trafic, Braddock: Missing in Action III, Rugrats in Paris: The Movie, 102 Dalmatinca, Romancing the Stone, Let's Get Harry, Laws of Attraction, Where Eskimos Live … Med oboževalci katrce naj bi bila Bryan Ferry in Pierce Brosnan, renault 4 pa se je pojavil v dveh njegovih filmih.

Zmogla je pot do sonca s prašičem v prtljažniku
Novinar britanskega avtomobilskega časopisa Top Gear je katrco uvrstil na 66. mesto med 100 naj avtomobili vseh časov (objavljeno 2003), o njej pa zapisal: "Redkokateri avto lahko prenese toliko maltretiranja, tovora in zanemarjanja kot renault 4. To je avtomobil, ki ga najstniki obožujejo, vegetarijanci pa se mu posmehujejo in s katerim lahko doživite nepozabne počitnice. S katrco lahko prevozite razdaljo do sonca in nazaj in v prtljažnik brez težav strpate prašiča." Kdo bi hotel več?

Praktičnost R4 so cenili po vsem svetu, v Kolumbiji so ga tako imenovali 'amigo fiel' (zvesti prijatelj), v Argentini in Čilu pa je znan kot 'renoleta' po vzoru spačka, ki so ga imenovali 'citroneta'.

Zadnje katrce so izdelali v Novem mestu
Leto 1974 je bilo še posebej zanimivo za nas. Takrat so namreč v tovarni IMV (Industrija motornih vozil) v Novem mestu sestavili prve katrce. Že ko je prispela na jugoslovansko tržišče, je bila oblikovno zastarela, vendar se je zaradi kopice dobrih lastnosti zasidrala v ljudska srca. Lastniki se niso vznemirjali zaradi okornega drsnega zapiranja oken in so vzljubili nenavadno nameščeno ročico menjalnika. Zaradi prostornega prtljažnika in enostavnega zlaganja zadnjih sedežev je pogosto služila tudi kot transportno vozilo. Čeprav je tako glede varnosti kot tehnike capljala za časom, so jo v Novem mestu izdelovali vse do leta 1992. Praktično vse katrce, ki jih še danes lahko vidimo na območju nekdanje skupne države, so se rodile na Dolenjskem. Nasledil jo je kangoo, ki pa ni nikoli premogel ničesar kultnega.

Za sedeže je stlačila zgodovino
Katrca je zaradi svoje oblike – potniške kabine, povezane s prtljažnim prostorom – močno vplivala na razvoj avtomobilskega oblikovanja, kljub temu pa je zvezdni prah sčasoma zbledel. Leta 1988 so izboljšane modele R4 (GTL in TL) na zahodnoevropskem tržišču preimenovali v clan oziroma savane, vendar pa so bili takšni kozmetični popravki le še zadnji izdihljaji odhajajoče legende. Sprejeti so bili ostrejši okoljevarstveni in varnostni predpisi, ki so izključevali ročico menjalnika na armaturni plošči, novim zahtevam pa bi bilo težko ustreči brez velikih finančnih vlaganj. Zaradi takšnih vzrokov je Nemčija, največji uvoznik R4 (Nemci so pokupili 11 odstotkov celotne proizvodnje), zaustavila nadaljnji uvoz, čemur so kmalu sledile tudi ostale zahodnoevropske države.

Njenega naslednika so sicer iskali že od zgodnjih sedemdesetih, vendar pa se je na trgu obdržala še nepredstavljivi dve desetletji. Zadnjih tisoč katrc so leta 1992 izdelali v Revozu v Novem mestu. Serijo so poimenovali bye-bye, vsak model pa so opremili s spominsko ploščico in številko. V 31 letih proizvodnje so izdelali 8.135.424 popularnih katrc, ki je postala najbolje prodajan Renaultov avtomobil vseh časov.

Čeprav je ne izdelujejo več, se katrca še ni umaknila s cest. V večini zahodnih držav ima status oldtimerja, po evropskih cestah pa se jih vozi še kakšnih sto tisoč. Po vsej Evropi so organizirani klubi oboževalcev in vsakemu lastniku bi se bilo težko ločiti od svojega ljubljenca. Tisti malce starejši se morda še spomnijo reklame z začetka devetdesetih, ki se je zaključila s sloganom ''Renault 4, zmagovalec časa''. Prenesla je, česar ni prenesel noben drug avtomobil. Bila je hvaležna za sleherno ljubezen in znala jo je vračati.