Ali veste, da skoraj polovico vseh in več kot polovico novih avtomobilov v Sloveniji poganja motor, ki deluje po njegovem principu. 

Nemški inženir Rudolf Diesel se je zanimivo rodil v Parizu, leta 1858 bavarskima emigrantoma. Zaradi izbruha francosko-pruske vojske je moral leta 1870 pobegniti, družina se je nastanila v Londonu, od tam pa ga je mati poslala v Nemčijo k svojim sorodnikom. Tam se je šolal v industrijski šoli v Augsburgu in proti željam svojih staršev, ki bi ga raje takoj poslali delat, nadaljeval izobraževanje v Münchnu. Bil je asistent takrat slovitega profesorja Carla von Lindeja, ki je skonsturiral prvi moderni zmrzovalnik. 

Skoraj umrl, nato izumil nov motor

Diesel se je kasneje preselil v Berlin, kjer se je specializiral za delovanje parnega stroja, še posebej v raziskovanju termodinamike. Med enim od testov se je zgodila nesreča, zaradi eksplozije je skoraj umrl, poškodbe so pustile posledice na njegovem vidu. 

Odtlej se je posvetil razvoju novega tipa motorja in tri leta po patentu Karla Benza za njegov motor leta 1896 objavil študijo o ekonomičnem motorju z notranjim izgorevanjem, ki bi povsem nadomestil motor na paro, pri katerem je šlo 90 odstotkov toplotne energije v nič. 

Njegov patent je predvideval, da se gorivo v cilinder motorja vbrizga tik pred vrhuncem kompresije, ko je zrak ogret že na visoko temperaturo. Že leta 1893 ga je pri razvoju takšnega motorja odločilno podprl Heinrich von Buz, direktor družbe MAN, kasnejšega vodilnega proizvajalca tovornjakov in pogonskih motorjev. 

Skrivnostna smrt

29. septembra 1913 se je Diesel v Antwerpnu vkrcal na parnik, s katerim se je nameraval odpeljati v London. Po večerji naj bi šel počivati v svojo kajuto, nato pa je izginil. Deset dni kasneje je v morju blizu Norveške posadka neke ladje naletela na razpadajoče truplo. Z njega so pobrali le osebne stvari, truplo pa pustili v morju. Dieslov sin je v najdenih stvareh kasneje prepoznal lastnino svojega očeta. 

Več indicev je nakazovalo, da si je Diesel življenje vzel sam, čeprav so naokoli krožile tudi teorije zarote, da ga je umoril vojaški lobi. Tako se je šele po smrti izkazalo, da je izumitelj kljub vsem uspehom praktično bankrotiral. V njegovem dnevniku, ki ga je vzel s seboj na ladjo, pa je bil ob datumu 29. september 1913 narisan križ.