Slovensko elektrodistribucijsko omrežje v preteklosti ni bilo načrtovano za tak obseg in način rabe elektrike, kot smo mu priča v zadnjih letih. Nujne so posodobitve in izgradnja novih delov omrežja.
Glavni viri težav so vse večje število novih razpršenih proizvodnih virov (predvsem sončnih elektrarn) in vse večje število toplotnih črpalk in tudi e-polnilnic. "Nizkonapetostno omrežje pa ni bilo skonstruirano in zgrajeno za priklop dodatnih obremenitev, kot so sončne elektrarne, toplotne črpalke in ostali odjem, zato je tako nujno potrebno prenove oziroma nadgradnje," pravijo v Elektru Gorenjska.
Sončne elektrarne povzročajo težave v napetosti
Da so razpršeni viri velika težava za omrežje, ugotavljajo tudi v Razvojnem načrtu distribucijskega sistema električne energije od leta 2023 do 2032, ki so ga v začetku leta 2023 pripravili na SODO skupaj z vsemi elektordistribucijskimi podjetji. "Razpršeni viri s svojo množičnostjo povzročijo, da se klasično grajeni elektroenergetski sistem zamaje v temeljih in postane nezmožen za zanesljivo, varno in ekonomično oskrbo z električno energijo. Veliko število teh virov povzroča težave zlasti pri regulaciji napetosti, zagotavljanju selektivnosti zaščite, vzdrževanju kakovosti napetosti itd. Številni viri so odvisni od naravnih dejavnikov (veter, sonce, voda), zato njihova proizvodnja precej niha, kar otežuje izenačevanje proizvodnje in porabe, ki je nujno za stabilno obratovanje omrežja.“
V določenih delih distribucijskega omrežja se že pojavljajo težave s priključevanjem in obratovanjem razpršenih virov. Problematična so predvsem ruralna podeželska območja, kjer je zaradi prostorske razpršenosti odjemalcev omrežje zelo razvejano in posledično izjemnih dolžin, na srednjenapetostnem (SN) in nizkonapetostnem (NN) omrežju.
Toplotne črpalke so velika obremenitev
V razvojnem načrtu ugotavljajo tudi, da imajo na distribucijska NN omrežja toplotne črpalke trenutno večji vpliv kot pa polnjenje električnih vozil v individualnih stanovanjskih objektih na urbanih in podeželskih območjih. Večina TČ je zrak/voda, pri zunanji temperaturi – 15 °C njihov izkoristek pade na polovico, zato imajo standardno vgrajene električne grelce, ki so v družinskih hišah moči od 2 kW do 6 kW. Električni grelci se vključijo pri nizkih zunanjih temperaturah, poleg že delujočega toplotnega procesa črpalke. Odjem električne moči toplotnih črpalk se zato zelo poveča. Če gre za nova naselja individualnih stanovanjskih objektov ali manjših poslovnih prostorov oziroma obstoječih naselij z velikim številom vgrajenih toplotnih črpalk v stanovanjskih hišah, se faktorji istočasnosti povečajo skoraj na ena, kar pomeni veliko obremenitev za električno omrežje.
V desetih letih 3,5 miljarde, leta 2024 pa 120 milijonov evrov
V razvojnem načrtu je poleg povečanja zmogljivosti in odpornosti proti motnjam, tudi oceno potrebnih naložb v posodobitev obstoječega in gradnjo novega omrežja, pri čemer so upoštevani nacionalni cilji energetske politike.
V desetih letih naj bi v posodobitev elektroomrežja vložili 3,5 milijarde evrov, glavnino, 2,5 milijarde evrov ali 72 odstotkov, v nizkonapetostno (NN) in srednjenapetstno (SN) omrežje, kjer je težav največ.
V letu 2024 bodo štirje elektrodistributerji (iz Elektra Celje na naša vprašanja niso odgovorili) v posodobitve in novogradnje skupaj vložili nekaj več kot 120 milijonov evrov.
Elektro Maribor
"Vzrokov za izzive z omrežjem je več. Med te lahko štejemo tudi povečan odjem zaradi uporabe toplotnih črpalk, ki so priključene na nizkonapetostno omrežje. Tudi večja koncentracija sončnih elektrarn na nekem področju bi lahko povzročila težave v omrežju, zato je pomembno njihovo pazljivo umeščanje v omrežje," pravijo.
Leta 2024 načrtujejo vlaganja v distribucijsko omrežje v višini 26 milijonov evrov, od tega devet milijonov evrov v gradnjo novega omrežja in 17 milijonov evrov v rekonstrukcijo obstoječega.
Zgradili bodo 37 kilometrov novih vodov in rekonstruirali 106 kilometrov vodov SN omrežja. V sklopu NN omrežja bodo zgradili 37,5 kilometra novega omrežja in ga 155 kilometrov rekonstruirali. Prenovili oziroma posodobili bodo tudi 78 transformatorskih postaj.
Načrtovane naložbe so zelo razpršene, med največjimi projekti pa izpostavljajo:
- obnova RTP 110/20 kV Lenart
- obnova RTP 110/20 kV Ljutomer
- gradnja srednjenapetostnega kablovoda Podvelka – Lehen
- rekonstrukcija nizkonapetostnega podzemnega omrežja, zamenjava dotrajanih drogov s kabliranjem ter zamenjava dotrajanih kablovodov, povečanje preseka kablov …
Elektro Gorenjska
"Glavni razlog za potrebne investicije so predvsem preobremenitve, ki vplivajo na kakovost napetosti. Sistem neto meritev za sončne elektrarne je povzročil, da odjemalci s samooskrbno sončno elektrarno porabijo več, kot so pred postavitvijo sončne elektrarne," pravijo.
Posege načrtujejo na celotnem napajalnem področju Elektra Gorenjska, z njimi pa rešujejo preobremenitve, slabe napetostne razmere in omogočajo priklop razpršenih virov ter novega odjema.
Elektro Primorska
Tudi v Elektru Primorska kot največjo težavo na omrežju izpostavljajo priklope novih sončnih elektrarn, saj te povzročajo dvige napetosti v omrežju. Osnovni cilj načrtovanih vlaganj je izgradnja SN in NN omrežja, za zagotovitev zanesljive dobave in prevzema proizvedene električne energije na območju delovanja družbe.
Načrtujejo 5.441.900 evrov sredstev za gradnjo SN omrežja in 4.904.250 evrov za gradnjo NN omrežja ter 3.295.230 evrov za transformatorske postaje. Izgradili bodo 40 kilometrov novih SN vodov, 13 kilometrov rekonstrukcij SN vodov, 21 kilometrov novih NN vodov in 59 kilometrov rekonstrukcij NN vodov. Poleg naštetega pa še gradnjo 34 novih in rekonstrukcijo16 transformatorskih postaj.
Največje investicije načrtujejo na območju Jagodje – San Simon, Škofije – Tinjan, Dutovlje, Planina pri Postojni, Postojna – Razdrto, Bohinjska Bistrica – Podbrdo, Kobarid – Bovec.
Elektro Ljubljana
V Elektru Ljubljana kot največjo težavo ne izpostavljajo toplotnih črpalk in sončnih elektrarn, temveč težave na prostozračnem omrežju, ki je izpostavljeno vremenskim ujmam (veter, sneg, žled), zaradi česar se pretrgajo vodniki in podrejo stojna mesta. "Na posameznih nizkonapetostnih izvodih se občasno pojavi problem previsokih obremenitev, katerih posledica je izpad varovalke. Razlog je v porabi, ki je večja od zmogljivosti omrežja. Ker nimamo podatkov o toplotnih črpalkah, ne moremo trditi, da so te vzrok," pravijo.
Leta 2024 bodo v gradnjo elektrodistribucijskega omrežja investirali 68,6 milijona evrov, naložbe pa bodo izvedli na celotnem območju Elektra Ljubljana. Lokacije so določene glede na prioritete – sanacija dotrajanega omrežja, priklop novih uporabnikov, zagotavljanje zmogljivosti za priklop obnovljivih virov …
Pomembnejše večje investicije so:
- 154 kilometrov SN omrežja, 176 distribucijskih transformatorskih postaj in 263 kilometrov NN omrežja. Z investicijami skupne vrednosti 37,3 milijona evrov bodo izboljšali kakovost elektroenergetske oskrbe obstoječih uporabnikov in omogočila priključevanje novih uporabnikov s poudarkom na priključevanju samooskrbnih proizvodnih virov ter električnih polnilnih postaj za električna vozila;
- obnova in dograditev RTP 110/20 kV Žiri. Investicija skupne vrednosti 7,4 milijona evrov;
dograditev RTP 110/20 kV Ribnica. Investicija skupne vrednosti 2,1 milijona evrov;
- obnova RTP 110/20 kV Kočevje. Investicija skupne vrednosti pet milijonov evrov;
- vgradnja 36.000 naprednih merilnih naprav pri končnih uporabnikih, opremljanje 350 transformatorskih postaj s podatkovnimi koncentratorji in sumarnimi števci ter menjava merilnih naprav na 300 merilnih mestih industrijskih odjemalcev. Investicija skupne vrednosti 5,8 milijona evrov bo izboljšala zajem merilnih podatkov za potrebe vodenja, vzdrževanja, načrtovanja razvoja ter obračuna.
dezurni@styria-media.si
Investiranje v elektro gospodarstvo mora biti neprekinjeno. Neprekinjeno je bilo kasiranje in delitev denarja. Da bi še lažje kasirali, so si elektro gospodarstvo razdelili na več distributerjev. . Tako da jim zdaj grozi kolaps. Glede na to, da za obnovitev… ...prikaži večv infrastrukture potrebujejo ogromno denarja, je bilo nujno potrebno podražili elektriko. Tako su nam ponudili najbolj nerazumljiv sistem.obračunavanja, da bi nam zaračunavali, koliko bodo hoteli.
Kako bodo dobili denar, če pa SODO jamra, da imajo 50 mio. izgube? Saj res, zato so si izmislili inovativen način nas državljanov, ki smo keš ovce, ki jih je treba nategovati z gesli direktorice Agencije za energijo: Za pravičnost… ...prikaži večt gre! Ja, za večjo malho omenjene gospe in njene firme...
Lepo da se prenavlja... po naši zemlji tudi teče daljnovod ki se bo prenavljal, baje pripada odškodnina za služnost, ki pa je itak nočejo izplačevat... nam je na dom en inštitut pošiljal ponudbo da uredi odškodnino...