Evropski pooblaščenec bi po predlogu nadzoroval izpolnjevanje grških zavez in imel celo pravico do sprejemanja nekaterih odločitev. Prvi odzivi iz Aten so bili zelo burni.
Predlog naj bi Nemčija v minulih dneh omenila v posebnem internem dokumentu, ki so ga iz Berlina poslali partnerjem v evrskem območju; v roke je prišel britanskemu časniku Financial Times. Po nemških zamislih naj bi imel omenjeni pooblaščenec pravico do veta na grške javnofinančne odločitve, vse dokler se razmere v Grčiji ne izboljšajo in prezadolžena država znova stopi na vzdržno pot.
V Grčiji o kršenju dostojanstva
Na nemške predloge so se v Atenah odzvali burno. Grški finančni minister Evangelos Venizelos je tako v nedeljski izjavi za javnost zapisal, da se grški državljani v celoti zavedajo velikosti mednarodne finančne pomoči, ki je je deležna država in da bo Grčija izpolnila svojo zgodovinsko nalogo, da se izvleče iz globokega brezna, v katerem se je znašla. Za ta namen bo izpeljala tudi vse potrebne težke odločitve.
Po drugi strani pa Venizelos pravi, da se evropski partnerji zavedajo, da je EU zasnovana na institucionalni enakopravnosti članic ter na spoštovanju njihove nacionalne identitete in dostojanstva.
"Kdorkoli države postavlja pred izbiro med gospodarsko pomočjo in nacionalnim dostojanstvom, ignorira nekatere ključne zgodovinske lekcije," je bil jasen grški finančni minister.
Evropa neenotna, saj gre za posege v suverenost držav
Burni negativni odzivi so prek konca tedna prihajali tudi iz vrst drugih grških politikov, po robu pa so se jim postavili tudi nekateri evropski voditelji.
Luksemburški premier in šef evroskupine Jean-Claude Juncker je denimo danes ob prihodu na vrh povedal, da taka rešitev izključno za Grčijo ni sprejemljiva. Bi pa po drugi strani bilo mogoče o takem predlogu razmisliti, če bi veljal kot splošno pravilo v okviru zaostrovanja fiskalne discipline.
Proti takšni rešitvi so se izrekli tudi nekateri drugi voditelji iz vrst socialistov, kot so avstrijski kancler Werner Faymann, danska premierka Helle Thorning-Schmidt in predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz. Ob prihodu na vrh je slednji dejal, da danes takih predlogov ne želi poslušati.
Nemčija v javnosti molči
Nemška kanclerka Angela Merkel je ob prihodu na sedež Evropskega sveta zatrdila, da danes vprašanja Grčije ne želi odpirati, saj ne želi sprožati kontroverzne razprave in vnašati nemira.
Od razprave o novem proračunskem pooblaščencu se je tudi distancirala, čeprav jo nekateri člani nemške vladajoče koalicije, kot je gospodarski minister Philipp Rösler iz vrst liberalcev, s svojimi izjavami javno nadaljujejo. Po prepričanju Merklove gre za "razpravo, ki je ne bi smelo biti". "Gre za vprašanje, kako lahko EU pomaga Grčiji, da izpolni svoje obveze. Do tega bo prišlo le v razpravi med Grčijo in drugimi državami," je dodala.
Novi program pomoči Grčiji, politično dogovorjen lani oktobra, sicer ni na dnevnem redu, saj se grške oblasti še naprej pogajajo z zasebnimi upniki o prostovoljnem odpisu dolga.
Čaka se dogovor Grčije in bank
Tudi Merklova je danes zatrdila, da je treba pred končno odločitvijo o novih 130 milijardah evrov pomoči Grčiji počakati na končni dogovor med Grčijo in bankami ter na poročilo strokovnjakov Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada.
Pogajanja med Grčijo in zasebnimi upniki naj bi se po pisanju FT konec tedna že praktično končala, vendar pa dogovor še ni podpisan, saj naj bi zasebni upniki čakali na dogovor o tem, kako pokriti preostali del, ki je potreben, da država pride na vzdržno raven dolga.
Odprte možnosti so, da se poveča obseg pomoči partneric v območju evra, kar ni zelo verjetno, da Grčija še okrepi varčevanja, kar bi jo potisnilo še globlje v recesijo, ali pa da ECB pristane na delne izgube na svoj portfelj grških obveznic.
