Nemški poslanec Martin Patzelt je odraščal v trinajstčlanski družini, z ženo imata pet otrok, v politiko pa se je leta 1990 vključil, da "bi kaj spremenil". Sedaj je član desnosredinske stranke CDU dokazal, da njegove besede niso bile prazne. V svoj dom je namreč sprejel dva begunca iz Eritreje.
"Botrstvo, ponujanje prenočišča, spremljanje, taki majhni mostovi pomagajo, da begunci niso več anonimni, ampak dobijo obraz in ime. Tako uspešno zmanjšujemo popularizacijo, nasprotovanje in bojazni. Opažam, da v Nemčiji vedno več ljudi sprejme begunce in jim pomaga. Zato menim, da smo na dobri poti" je v intervjuju za nemško telvizijsko postajo RBB povedal Patzelt.
Begunca sta Patzelt in njegova žena Katharina prvič srečala v cerkvi, ki sta jo obiskala tudi Eritrejca. Najprej sta ju zakonca povabila na kosilo, potem so skupaj odšli na izlet. Nekega dne pa sta ju 19-letni Haben in 24-letni Awet prosila, če bi se lahko pri njima vselila. "Takoj sva odgovorila pritrdilno. Želiva jima nuditi podporo, pomagati, da se naučita nemščine in ko bosta stala na lastnih nogah bosta zapustila najin dom, kakor so ga že najini otroci," razloži Patzelt in doda, da si želi, da bi tudi drugi prebivalci Nemčije storili kaj podobnega.
Družina Patzelt dobiva 200 evrov podpore za begunca. Urad za tujce bi Patzeltom plačal tudi minimalno najemnino, a sta jo zakonca zavrnila. Vsekakor pa je za državo ceneje, če begunce gostijo družine. V taborišču za begunce namreč vsak begunec državo stane 2000 evrov na mesec.
Vsak potrebuje kdaj malo pomoči
Patzelt in njegova soproga sta dvajset let živela v sirotošnici, ki jo je vodil socialni pedagog. "Želela sva, da so otroci vključeni v družino," se zasmehlja Patzelt in doda, da so se trije njegovi otroci rodili v tem času. Sedaj le še en sin živi v družinski hiši, z begunci si deli podstrešje stavbe.
Za begunca je Patztelt tudi že našel vajeniška mesta. "Najpomembnejše je, da imajo begunci neko nalogo. Za njih je najhujše, da se počutijo odveč," razloži Patzelt. Prek kontaktov, ki jih je pridobil kot politik, poskuša podjetja prepričati, da beguncem ponudijo neko delo. "Čeprav jim lahko plačamo le malico, so zelo zavzeti," je presečen Jörg Bredow, ki je vzel begunca kot vajenca v svoje elektroinštalatersko podjetje. "Ko bo pridobil dovoljenje za delo, ga bom z veseljem zaposlil, saj je zelo marljiv."
Haben in Awet se vsak dan tudi učita nemško. Pri tem jima pomaga upokojena učiteljica nemščine Sigrid Bugay. Najraje pa se Awet uči z eno od desetih vnukov zakoncev Patzelt: "Tako lepo počasi in enostavno govori. Triletna Marlene je moja najboljša učiteljica."
Hja, nekateri imajo tudi pri nas razno komunistično šaro pa se delajo fine...
Hvala, dr. jaki. :-)
To pa je najbolj nagnusna reklamna poteza ... V kleti pa ima zbirko SS čelad in uniform.