April. Portugalska se obrne na EU za pomoč pri reševanju finančnih težav.
Maj. Države evroobmočja in mednarodni denarni sklad Portugalski odobrita 78 milijard evrov pomoči.
Junij. Grčiji se kot pogoj za izplačilo nove tranše posojila postavi izvajanje varčevalnih ukrepov.
Avgust. Kriza se razširi še na druge države, zviša se cena zadolževanja Italije in Španije. Evropska centralna banka napove kupovanje obveznic obeh držav.
September. Grški finančni minister se pritoži, da je bila njegova država izsiljevana, ponižana in izpostavljena kot dežurna krivka za težave v evroobmočju. Britanski zunanji minister William Hague Evropo označi za "gorečo hišo brez izhodov". Predsednik evropske komisije Jose M. Barroso krizo označi za "največji izziv EU doslej".
Oktober. Grčija dobi novo, osemmilijardno tranšo posojila. Nekatere zasebne banke, ki so posojale Grčiji, se strinjajo z odpisom polovice dolga.
November. Zaradi krize v Grčiji odstopi premier George Papandreu, ki ga nadomesti Lucas Papademos. Ob vse večjih pritiskih k varčevanju odstopi tudi italijanski premier Silvio Berlusconi, nadomesti ga Mario Monti.
December: Voditelji članic EU dosežejo dogovor o fiskalnem paktu za zaostritev proračunske discipline v območju evra. Medvladnemu sporazumu od članic EU izrazito nasprotuje le Velika Britanija, ki se s tem oddalji od ostalih držav Unije.
