Zakaj begunci nočejo na odvzem prstnih odtisov?

"Slovenija mora spoštovati evropski pravni red, mi preprosto ne moremo oseb, ki pridejo v Slovenijo transportirat v druge države. Seveda pa bomo imeli v Sloveniji prosto gibanje, lahko bodo zapustili državo, vendar pa bo ostala velika možnost, da jih bodo druge države EU vrnile v Slovenijo. Seveda pod pogojem, da ne bo prišlo do drugačnih dogovorov," pravi Boštjan Šefic, državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve.

EPA

Tihotapcem plačujejo več tisoč evrov

Tak evropski pravni pravni red oziroma dublinski postopek je tudi razlog, da se begunci z skušajo izogniti registraciji, oziroma oddaji prstnih odtisov, saj to lahko pomeni, da države, kamor želijo, ne bodo prispeli. Večina jih želi predvsem v Nemčijo, Belgijo in na Švedsko. Hkrati ti postopki vzpodbujajo delovanje tihotapcev z ljudmi, ki beguncem obljubljajo, da jih bodo pripeljali na njihov končni cilj, obupani ljudje pa so za transport v prenapolnjenih tovornjakih in avtomobili primorani plačati velike vsote denarja.

Slovenija naj bi sprejela okoli 2100 beguncev

Saša Despot

Večina v Sloveniji za azil ne bo zaprosila

V tem trenutku ima Slovenija pipravljen načrt za sprejem 900 prosilcev za azil,  vendar je zelo malo verjetno, da bo takšno število ljudi v Sloveniji dejansko ostalo, oziroma zaprosilo za azil. Po vseh pričakovanjih bo mejo (nelegalno) prestopilo največ tistih beguncev, ki bodo želeli zgolj nadaljevati pot proti severu. Slovenija jih mora oskrbeti in registrirati. Ti begunci bodo nato dobili dovoljenje za začasno (šestmesečno) bivanje v Sloveniji, zanje pa bo pripravljen prostor v nastanitvenih centrih ob meji. Po izkušnjah iz drugih držav begunci bivanje v namestitvenih centrih velikokrat zavračajo, večinoma se zadržujejo na želežniških postajah, saj želijo čim prej pot nadaljevati. "Naredili bomo vse, da do takšnih situacij ne bo prišlo, ker to ni dobro za njih, prihaja jesen, prihaja zima. Moramo pa tudi zagotoviti normalno delovanje države in naših državljanov," pravi Šefic. 

Prvi val beguncev po 15. septembru?

Slovenijo bi lahko prvi val beguncev dosegel po 15. septembru, ko bo Madžarska ob žici na meji, ki je še prehodna, postavila neprehoden zid ter na mejo poslala posebne policijske in vojaške enote.

EPA

"saj ta dela to, kar mora".

EPA

Peš proti Dunaju s slikami Merklove

Z železniške postaje Keleti v Budimpeštise je danes proti 175 kilometrov oddaljeni Avstriji peš odpravilo okoli 500 beguncev. Na pot so krenili po tem, ko so več dni čakali na želežniški postaji. V koloni beguncev so tudi družine z majhnimi otroki. "Če potujemo v majhnih skupinah, nas policija lahko aretira, a skupaj smo močni," je po navedbah dpa poudaril mladenič iz sirskega Alepa.

Skupina okoli 500 prebežnikov, večinoma iz Sirije in Afganistana, je prebila policijsko zaporo in nadaljevala pot po glavni avtocesti, ki povezuje Budimpešto in Dunaj. Mnogi v skupini v rokah nosijo podobo nemške kanclerke Angele Merkel, ki je postala priljubljena med begunci zaradi njenega sočustovanja do njihovih težav.

Iz dveh begunskih centrov na Madžarskem je tekom dneva pobegnilo nekaj sto prebežnikov. Najprej je okoli 300 prebežniki pobegnilo iz begunskega centra Roszke v bližini srbske meje, nato pa še skupina 64 prebežnikov iz centra v mestu Bicske v osrednjem delu države.

sergeja.hadner@zurnal24.si