Na področju določanja cen zdravil pa bo po besedah predsednika odbora DZ za zdravstvo Tomaža Gantarja ključna nova zakonodaja.

Gantar je pojasnil, da zdravila predstavljajo sorazmerno majhen strošek v celotnem zdravstvenem sistemu, stroški za zdravila pa so močno regulirani na vseh področjih. Nekoliko drugačna je ureditev na področju medicinskih materialov, ki je regulirano bistveno manj, tudi na nivoju Evropske unije.

V sklopu posveta so organizatorji pripravili okroglo mizo, na kateri so poleg Gantarja sodelovali še predsednik Sekcije veletrgovcev z zdravili na debelo pri Trgovinski zbornici Slovenije Miha Lavrič, predsednik uprave Kemofarmacije Davorin Poherc in

Poznavalci opozarjajo

Velik problem na slovenskem trgu zdravil ostajajo javna naročila, poudarjajo poznavalci. Aljoša Feldin iz Ekonomske fakultete v Ljubljani opozarja, da so tisti veletrgovci, ki največ investirajo v svojo logistično opremo, v tem segmentu v nekoliko neprivilegiranem položaju. Z njim se je strinja predsednik uprave Kemofarmacije Davorin Poherc, ki je pravi, da se z dejavnostjo ukvarjajo velike družbe, rezultat pa so dejansko zelo majhni zaslužki. Po njegovem mnenju bi morali popraviti sistem. "Pri nas preživi tisti, ki stroške procesa vidi tako, da je sposoben jutri narediti več za manj stroškov," je še poudaril Poherc.

Predsednik Sekcije veletrgovcev z zdravili na debelo pri Trgovinski zbornici Slovenije Miha Lavrič je medtem pri javnih naročilih za bolnišnično dejavnost kot glavni problem izpostavil nespoštovanje sklenjenih pogodb.

Gantar dodaja, da ima veletrgovec lahko težave pri oblikovanju ponudbe, saj v končni fazi tudi sam izvajalec razpisa ne ve, ali bo v resnici toliko zdravila porabil, kot ga je predvidel v javnem naročilu.