Na razpise za pravosodne policiste in druge zaporske uslužbence se prijavi veliko kandidatov, med katerimi jih veliko ne izpolnjuje razpisnih pogojev oziroma niso primerni za opravljanje tako zahtevne službe, kot je delo z osebami, ki jim je bila odvzeta prostost. Slednje se ugotovi po opravljenih psihotestih in drugih metodološko skrbno zastavljenih razgovorih.
Kadrovsko olajšanje
''Kar se tiče kadrovskega primanjkljaja, se je stanje izboljšalo, tako da ne bo več tistih nadur, ki presegajo zakonske omejitve. Najhujše stanje je še vedno v ženskem zaporu na Igu, saj ni zadostnega števila pravosodnih policistk. To se krpa s kadri iz ljubljanskega zapora,'' nam je povedal predsednik sindikata uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Frančišek Verk. Še naprej pa v slovenskih zaporih ostaja prostorska stiska. ''To izboljšanje je možno samo dolgoročno z graditvami zapora v Ljubljani in dodatnih dveh blokov na Dobu.''
''Veliko je tudi različnih varovanj, zlasti bolnikov na psihiatričnih opazovanjih in zdravljenju, ki jih morajo pravosodni policisti varovati v bolnišnicah, kar je še dodatno breme. Smo eni redkih v Evropi, ki nimamo forenzičnega oddelka,'' dodaja Verk.
Danes sicer poteka neformalno srečanje generalnih direktorjev zaporskih uprav Srednje Evrope, ki se ga udeležuje tudi minister za pravosodje Aleš Zalar. V okviru srečanja v Sloveniji si bodo generalni direktorji zaporskih uprav ogledali Zavod za prestajanje kazni zapora Koper. Srečanje, ki poteka dvakrat letno, je med drugim namenjeno promociji varnosti v zaporih.
Zalar naredil veliko
''Sodelovanje z ministrom Zalarjem je nad pričakovanji, na tem področju je naredil ogromno. Nismo pa zadovoljni z vsemi rešitvami in aktivnostmi Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij. Nismo zadovoljni z nabavami, javna naročila potekajo zelo počasi, pogosto sredstva niso bila planirana v dovoljšni višini," je za zurnal24.si dejal Verk.
Verk krivde ne pripisuje zdajšnjim vodilnim, pač pa opozarja, da se je razvoj službe dolga leta zanemarjal. ''Uprava bo morala biti tisti center, ki bo zanimiral delo v zaporih, še vedno smo priča neenotnim postopkom v sistemu. Marsikje je sindikat prevzel vlogo, da se je boril tudi za izboljševanje pogojev v zaporih, ne samo za izboljševanje položaja zaposlenih,'' pravi Verk.
Februarja letos je s sprehajalnega dvorišča celjskih zaporov pobegnil 41-letni Leon Bojić, ki je bil priprt zaradi suma, da je sodeloval v lanskem oktobrskem ropu celjskega Lidla. Po podatih PU Celje v zvezi s tem primerom ni novosti.
Šepa pri upravi
Za optimalnejše delo pa bi bilo treba s stališča pravosodnih policistov postoriti še nekaj stvari.
''Čim prej se morajo začeti izvrševati akti, ki so izšli 30. oktobra lani. Čim prej se mora pravosodna policija uveljaviti kot taka – nominalno in z novimi uniformami – in se izvršiti organizacija pravosodne policije v okviru Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij. Najštevilčnejša služba v okviru uprave nima vodstva pravosodne policije. V zdajšnjem oddelku za varnost je samo ena oseba, ki naj bi delovala za vprašanja pravosodne policije. To pa je nedopustno,'' opozarja Verk.
