Po dolgi agoniji je Vegrad včeraj razglasil insolventnost družbe. Zdaj obstajata dve možnosti: prisilna poravnava ali stečaj. Pri slednjem imajo delavci pravico do delnega poplačila do višine treh povprečnih plač iz jamstvenega sklada, vendar lahko na ta znesek računajo le tisti, ki bodo na dan stečaja zaposleni na Vegradu.
Darja Radić, ministrica za gospodarstvoSkrajni čas je, da se agonija delavcev konča in najhitreje se bo končala na način, da gre podjetje v stečaj.
Teh po naših neuradnih podatkih ni 1300, kot se je v medijih poročalo v zadnjih dneh. Iz neuradnega, a zanesljivega vira smo izvedeli, da je v Vegradu na današnji dan zaposlenih kvečjemu še okoli 700 ljudi in nič več, pa še od teh naj bi jih bilo kar nekaj iz Bosne, ki so na začasnem delu pri nas. Številko so nam potrdili tudi na Vegradu, kjer pravijo, da Vegrad, d. d., trenutno zaposluje le še 633 delavcev.
Do diskrepance po besedah sindikalista Srečka Čaterja deloma prihaja zato, ker se danes pogosto govori o Vegradu, d. d., čeprav bi morali upoštevati celotno skupino podjetij. Slednja je njegovih podatkih jeseni lani zaposlovala okoli 1700 delavcev, letos spomladi pa okoli tisoč ljudi. Kakšna bo njihova usoda, bo odvisno od stečajnega upravitelja, torej od tega, katera podjetja bodo vključena v stečajno maso. "Za vse delavce, ki bodo v stečajnem postopku, bodo veljala delna poplačila," je povedal Čater.
V sindikatu se sicer zavzemajo za čimprejšnjo uvedbo stečaja, saj bodo le tako delavci lahko uveljavili svoje pravice. Po Časarjevem mnenju pomeni prisilna poravnava zavlačevanje, "razen", kot je povedal za STA, " če direktorici Vegrada Hildi Tovšak bog v 'kufru' ne prinese denarja". Treba je uvesti stečaj in poiskati ustrezno osebo z drugo vizijo, ki bi nadaljevala posle Vegrada in ponovno zaposlila njegove delavce, je prepričan. "Nihče ni nor, da bi vso gradbeno mehanizacijo Vegrada pokopal pod zemljo."
