“V koprski zdravstveni regiji se na presejalni program za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki Svit odzove le polovica pozvanih. To je absolutno premalo, ob večji odzivnosti bi lahko bistveno zmanjšali število rakavih obolenj v regiji, ki je v pogledu odzivnosti za sodelovanje v Svitu najslabša od vseh v državi,” poudarja Milan Krek, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Koper. Predrakaste ali celo rakaste tvorbe namreč odkrijejo tudi pri ljudeh brez vidnih težav.
Pri moških drugače
Rak je sicer drugi najpogostejši vzrok smrti pri nas. Raziskava o rakavih obolenjih v koprski zdravstveni regiji kaže, da je incidenčna stopnja raka v Obalno-kraški regiji nekoliko višja kot na ravni Slovenije, kar pa je tudi posledica večjega deleža starejših v regiji. V koprski regiji je vrstni red najpogostejših rakavih obolenj pri moških nekoliko drugačen kot na ravni države – na prvem mestu je na ravni Slovenije rak prostate, ki mu sledijo rak kože, pljučni rak ter rak debelega črevesa in danke.
Sončenje ni potrebno
V Kopru pa je na prvem mestu pljučni rak, sledijo rak kože, debelega črevesa in danke ter rak prostate. Pri ženskah je statistika v regiji podobnejša državni, saj prednjači rak dojk, sledijo pa rakava obolenja kože ter rak debelega črevesa in danke. Krek ob tem opozarja, da že samo s sprehodi dobimo dovolj sončnih žarkov za potrebe tvorbe vitamina D in da dodatno sončenje ni potrebno.
