Komisija postavlja ministrico na laž

"Iz podatkov Uprave RS za javna plačila, s katerimi trenutno razpolaga komisija, je Fakulteta za upravo v letih 2013 in 2014 iz virov, ki niso posredni in neposredni proračunski uporabniki, prejela približno 50.000 evrov; in sicer 23.939,24 evra leta 2013 ter 26.447,51 evra leta 2014," so v odzivu na izjave ministrice za izobraževanje, znanost in šport v ostopu Stanislave Setnikar Cankar o tem, da gre pri avtorskih in podjemnih pogodbah predvsem za denar iz tržne dejavnosti fakultete in ne iz javnih sredstev, zapisali v Komisiji za preprečevanje korupcije, ki jo vodi Boris Štefanec.

V teh zneskih so zajeta vsa nakazila Fakulteti za upravo, ki niso nakazana s strani proračunskih uporabnikov, prav tako znesek ne vsebuje vračil depozitov s strani komercialnih bank. "Iz tega sledi, da se je Fakulteta za upravo v omenjenih letih financirala iz javnih sredstev, iz tržne dejavnosti, opravljene za javni sektor in plačane z javnimi sredstvi, ter iz 50.386,75 evrov sredstev, ki nimajo izvora v posrednih ali neposrednih proračunskih uporabnikih," so zapisali v KPK. Podatke za pretekla leta še pripravljajo.

Podatki fakultete za upravo drugačni

"V zvezi z navedbami KPK glede poslovanja Fakultete za upravo pojasnjujemo, da se v javnem sektorju prihodki ločijo ne samo na prihodke iz javne službe in iz tržne dejavnosti, ampak v primeru javne službe tudi na prihodke iz proračuna in ostale prihodke, kot so naprimer šolnine in najemnine," pa KPK odgovarjajo na upravni fakulteti, kjer so lani in predlani iz prodaje blaga in storitev na trgu ustvarili 102.802 evrov, skupaj z ostalimi neproračunskimi sredstvi pa 1.150.243 evrov. "Domnevamo, da KPK pri objavi o tržnih sredstvih Fakultete za upravo ni upošteval, da izvajamo tržno dejavnost tudi za posredne in neposredne proračunske uporabnike." Iz javnih sredstev je upravna fakulteta v zadnjih dvanajstih letih prejela 29.107.428 evrov, iz neproračunskih in tržnih sredstev 23.505. 865 evrov in 1.049.197 evrov  iz evropskih sredstev.

Pri objavi tehtajo javni interes

V zvezi z zlorabami osebnih podatkov pa na KPK poudarjajo, da so vsi podatki, objavljeni v Supervizorju, na zahtevo dostopni po določbah zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Podatke za fizične obsebe je komisija objavila od 1. januarja 2003, ker podatkov pred tem obdobju ni, saj so bili uničeni. "Prvo mejo za objavo podatkov pri fizičnih osebah smo sicer postavili pri 200.000 evrih, vendar bo komisija to mejo postopoma zniževala, in sicer že v nekaj dneh do meje 150.000 evrov," so zapisali na KPK. Komisija je pred objavo opravila test javnega interesa, zaradi česar ni poimensko objavila popolnoma vseh transakcij, temveč le največje. "Komisija bo – kot rečeno – mejo zniževala ter sproti tehtala javni interes in interes zasebnosti," so poudarili.

Sistemska preiskava

V zvezi z navedbami, da je komisija razkrila le fizične osebe in ne izplačil s.p.-jem in podjetjem, pa poudarjajo, da so ti podatki v Supervizorju na voljo od leta 2011. "Objavljeni podatki za fizične osebe so objavljeni v zneskih, ki so bili nakazani na transakcijske račune prejemnikov (torej po odbitku prispevkov in akontacije dohodnine ter morebitnih drugih davkov). Iz objave so trenutno izvzete plače, potni stroški in nadomestila materialnih stroškov," so zapisali.

Dodajajo, da je treba problem rešiti na sistemski ravni, zato je komisija v tej zadevi uvedla sistemsko preiskavo, ni pa še sprejela nobenih zaključkov.

V 12 letih zaslužila 630 tisoč evrov

Kot je znano, se je Setnikar Cankarjeva znašla v samem vrhu zaslužkarjev preko prodjemnih pogodb in avtorskih honorarjev, ki jih je razkrila aplikacija KPK Supervizor. Setnikar Cankarjeva je v manj kot 12 letih ob plači zaslužila več kot 630 tisoč evrov. V letih 2013 in 2014 je dodatno zaslužila okolin 72 tisoč evrov.

Če so bila izplačila po avtorski pogodbi po ekonomski vsebini plačila za delo v okviru pogodbe o zaposlitvi, bi morali od njih plačati tudi vse prispevke kot od plače. Ali je pri izplačilih honorarjev ministrici in njenim kolegom šlo za davčno utajo?