Če bo sprejet davek na finančne storitve in se bo ta strošek v celoti prevalil na vlagatelje, se bodo celotni stroški za nekoga, ki ima sredstva pet let v vzajemnih skladih, povečala za 45 odstotkov, je izračunal Kruno Abramovič, predsednik uprave NLB Skladov.
Novi, 6,5-odstotni davek, o katerem so včeraj razpravljali poslanci, bi sicer morala plačati družba za upravljanje, a ga lahko z dvigom upravljalske provizije prevali na vlagatelje. Družbe za upravljanje se lahko sicer preselijo v tujino in iz tujine upravljajo slovenske krovne sklade. Abramovič je dodal, da v Evropi takega davka ni in da mu ni jasno, zakaj se davčno privija varčevanje in ne potrošnja.
Pomoč ni tako slaba možnost
Na srečanju z novinarji so sicer predstavniki NLB Skladov izpostavili, da bi bila evropska pomoč lahko celo cenejša kot zadolževanje države na trgu. “S prošnjo za pomoč bi daleč največ izgubili politiki in sindikalisti,” je prepričan vodja analiz Blaž Hribar.
Dodal je, da bo za davkoplačevalce strošek slabe banke približno enak, kot bi bil strošek dokapitalizacij državnih bank. “Slabih kreditov je toliko, kot jih je, in se jih ne da kar odčarati,” je še dodal.
